Kandidat za gospodarskega ministra Žerjav dobil podporo matičnega odbora DZ

Slovenija | 07.02.2012, 17:39

Odbor državnega zbora za gospodarstvo je z 12 glasovi za in enim proti podprl kandidata za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. Poslanci so na splošno pohvalili izčrpno predstavitev Žerjava in mu zaželeli veliko sreče pri njegovem delu, ki v danih okoliščinah zagotovo ne bo lahko.

"Ta rezultat je dober. Vesel sem te podpore, zavedam pa se odgovornosti, ki jo prevzemam s to funkcijo," je po glasovanju v izjavi za novinarje poudaril Žerjav. "Potrebni bodo hitri in preudarni ukrepi; v ponedeljek bomo začeli z delom," je obljubil in dodal, da verjame, da bodo "poslovno okolje, ki ni dobro in ni prijazno za slovensko gospodarstvo, v tem mandatu izboljšali". O tem, kakšna bo gospodarska rast ob koncu mandata, Žerjav ni želel ugibati. "To je za vedeževalke," je dejal. Razkril pa je še, da imena njegovih ožjih sodelavcev zaenkrat še niso znana.

Tekom razprave so poslanci sicer odprli celo vrsto vprašanj o konkretnih podjetjih, kot so Tosama, Peko in Luka Koper. Na ta vprašanja Žerjav ni želel odgovarjati, saj se bo odločal, ko bo imel na mizi vse potrebne informacije.

Nekoliko natančnejši je bil pri vprašanju Mercatorja in njegove prodaje Agrokorju, ki ga je izpostavil poslanec Socialnih demokratov (SD) Srečko Meh. Žerjav tej prodaji ni naklonjen. "Pri Mercatorju je potrebno pogledati širše, tudi vsebinsko in ekonomsko ter skozi oči širših učinkov na gospodarstvo in kmetijstvo. Državo preprosto mora zanimati, kdo bi bil morebitni lastnik tega pomembnega trgovskega podjetja," je izpostavil.

Poslanca Pozitivne Slovenije (PS) Stanka Stepišnika je zanimalo, kako in kdaj bo država prodajala premoženje. "Imam odgovoren odnos do državne lastnine in nisem za to, da se lastnina prodaja v ihti, ampak jo je treba obravnavati odgovorno," je poudaril Žerjav. "Velja pa edino tržna cena, na podlagi te cene se bomo odločali, katero naložbo prodati in katere ne," je zagotovil. Zaveda pa se, da sedanji čas za prodajo večine premoženja ni zelo primeren.

Žerjav je sicer razkril še, katere bodo prve poteze nove vlade. Prvi projekt bo rebalans proračuna. To bo "največji in najpomembnejši projekt, skozi katerega se bo reflektiralo vse, kar smo zapisali v koalicijsko pogodbo", je poudaril. Drugi projekt pa bo zapis zlatega pravila o omejitvi javnega dolga, o katerem so se dogovorile politične stranke, v ustavo. Kako bo to pravilo zapisano, bodo povedali strokovnjaki, a politični konsenz o tem je bil po mnenju Žerjava "ključno sporočilo finančnim trgom" in do tega mora priti "relativno hitro".

Žerjav je v razpravi po vprašanju poslanke PS Alenke Pavlič o načinih prodaje državnega premoženja izpostavil tudi svoje stališče glede Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). Agencija "ni odigrala vloge, ki bi jo jaz pričakoval", je dejal kandidat za ministra in poudaril, da bo to potrebno urediti drugače. Kako točno, še ni jasno, saj vse analize še niso bile opravljene.

Živahna je bila tudi razprava o gradbeni panogi. Od velikih je ostalo le še Primorje in če propade še to podjetje, ne bo več nobene med slovenskimi firmami, ki bi se lahko prijavljala na razpise, je opozoril Meh. Žerjav je tu vztrajal, da se, dokler bodo na čelu Primorja lastniki, ki so podjetje pripeljali v tako slabo stanje, "nimamo kaj pogovarjati. Ko pa bo to razrešeno, lahko začnemo ugotavljati, kako in kaj."

Jakob Presečnik iz SLS, katere kandidat in predsednik je Žerjav, je menil, da bo pri zagonu državnih investicij najpomembnejšo vlogo igralo novo ministrstvo za infrastrukturo. Poslanec Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) Bojan Starman pa je poudaril, da v Sloveniji prehitro zapiramo podjetja in jih pošiljamo v stečaj, medtem ko je podjetje odpreti na novo izjemno težko. Marsikatero slovensko podjetje bi bilo mogoče rešiti z majhnimi spremembami zakonodaje in veliko dobre volje, je menil.

Žerjav se je strinjal in je menil, da smo tudi čez Muro naredili prehitro križ, ko je bilo v podjetju še 3000 zaposlenih. "Takrat je bilo vprašanje 10 milijonov evrov, ki pa jih ni bilo," je spomnil. A pri Primorju je neomajen: dokler se ne razreši vprašanje lastništva, pomoči Primorju ni naklonjen.

Žerjav je že v svoji predstavitvi izpostavil turizem kot eno redkih panog, ki tudi v krizi beleži rast, zaradi česar je potrebno turističnim delavcem in vsem ostalim, ki delajo na področju turizma, čestitati. V prihodnje se je zavzel za nadaljnje vzpodbujanje predvsem trajnostnega turizma. Pri vprašanju skupnih ali ločenih zimskih počitnic pa je menil, da je rešitev, ko so počitnice ločene, bolj ustrezna. Odločitve o tem pa koalicija še ni sprejela.

Žerjav za finančno in administrativno razbremenitev gospodarstva

Članom odbora DZ za gospodarstvo se pravkar predstavlja kandidat ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. V dobro uro trajajoči predstavitvi programa je izpostavil tri sklope ukrepov, ki bodo prispevali h konkurenčnejšemu poslovnemu okolju ter finančni in administrativni razbremenitvi gospodarstva.

Kandidat za ministra Žerjav je v uvodnem delu nagovora poslancem poudaril, da je tudi sam 14 let delal v gospodarstvu. Izpostavil je resno situacijo, v kateri se je zaradi krize tako doma kot v mednarodnem okolju znašla Slovenija. Spomnil je na ugotovitve Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec januarja Sloveniji občutno znižal napoved gospodarske rasti.

"Prioritete koalicije so popolnoma jasne, na prvem mestu je stabilizacija javnih financ, na drugem pa zagon gospodarske aktivnosti," je poudaril. Pri tem pa je izpostavil, da je za konkurenčnejše poslovno okolje nujno potrebna administrativna in finančna razbremenitev gospodarstva. "Gospodarstvo se dobesedno lomi pod težkim bremenom, ki s krizo postaja še težje. Tako ne gre več," je poudaril Žerjav.

Predstavitev konkretnih ukrepov je razdelil na več delov. Pri finančni razbremenitvi je med drugim izpostavil spremembo dohodninske lestvice s kasnejšim prehodom v najvišji razred, že večkrat omenjeno socialno kapico, neomejeno 40-odstotno olajšavo na investicije, uvedbo pavšalnih davkov za mikro podjetja in samostojne podjetnike ter davčne počitnice za nova podjetja.

Pri administrativni razbremenitvi je poudaril nujnost "trmastega vztrajanja" pri antibirokratskem programu, ki se je izvajal že v prejšnji in predprejšnji vladi. Predvsem je izpostavil potrebo po spremembah na področju umeščanja objektov v prostor in spremembe pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. "Tudi če bi bila težnja zakonodajalca, da ovira gospodarstvo pri dobivanju dovoljenj, mu ne bi uspelo ustvariti zakonodaje, ki bi bilo tako zakomplicirana, kot je sedanja," je menil Žerjav. Ti postopki morajo teči hitreje, biti pa morajo tudi cenejši, je poudaril.

Pri ukrepih za konkurenčnejše poslovno okolje pa se je kandidat za gospodarskega ministra zavzel za odpravljanje kreditnega krča. Pri tem je znova ponovil stališče, da naj država v Novi Ljubljanski banki obdrži lastništvo 25 odstotkov plus ene delnice, dokapitalizacije pa ne bo mogoče izpeljati iz proračuna. Sicer pa se je ob splošnem pomanjkanju domačega kapitala, ki smo ga "porabili za neumnosti" in za potešitev pohlepa, zavzel za močno podporo tujim investicijam, ki bodo državi pomagale do gospodarske rasti, novih delovnih mest in dvigu blaginje.

Predvsem na področju infrastrukture potrebujemo nek novi model financiranja, je menil Žerjav. "Ne predstavljam si, da bi železniški križ gradili na način, kot smo avtoceste," je izpostavil. Sicer pa Žerjav napoveduje tudi večji nadzor nad aktivnostmi gospodarske diplomacije, ki bo morala dosegati "jasne in merljive cilje". Gospodarskim atašejem kandidat za ministra napoveduje mesečno poročanje o konkretnih rezultatih. "Pri tem me ne bodo zanimale aktivnosti, napori, prizadevanja, sestanki in potovanja, ampak konkretni rezultati," je poudaril. Te je mogoče meriti predvsem v obliki menjave med državama.

Sicer pa je Žerjav precej pozornosti namenil tudi spodbujanju kreativnosti in lastnih blagovnih znamk. Tu je napovedal tesno sodelovanje z ministrom, pristojnim za znanost. Nujna je povezava gospodarstva in znanosti, zato je Žerjav menil, da je zelo pomembno, da bo v tem mandatu prvič segment tehnologije sodil v gospodarski resor, "kamor tudi spada".