Odločajo tisti, ki vedno manj vedo o kmetijstvu

| 23.01.2012, 11:15

Gost naše nedeljske kmetijske oddaje, dr. Emil Erjavec, sicer profesor za Agrarno ekonomiko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je prepričan, da je zdaj zadnji čas, da še kaj naredimo na tehničnih spremembah rešitev, ki jih prinaša že dolgo načrtovana in pripravljana reforma Skupne kmetijske politike. Mnenja članic so namreč tako različna, da nekega popolnoma novega koncepta kmetijske politike ni mogoče udejanjiti, „tisti, ki predlaga rešitve, pa tudi vodi zgodbo“, je prepričan dr. Emil Erjavec.

„Mi imamo po naravnih in strukturnih danostih, pa tudi po tem kar hočemo od kmetijstva, zelo veliko zaveznikov. To je zagotovo alpski prostor, veliko sorodnega je tudi z mediteranskimi državami, pa tudi deloma z vzhodnoevropskimi“, je prepričan dr. Erjavec. A takoj tudi opozarja: „ Vprašanje pa je, ali so uradniške elite, ki sodelujejo v teh procesih, sposobne koalicije narediti, ne samo koalicije na glasovanju o večjih zgodbah ampak tudi koalicije na vsebini!“

V tem trenutku je po njegovem mnenju nujna koalicija z namenom, kako zelo specifičnemu alpsko sredozemskemu kmetijstvu in tudi tranzicijskemu prostoru zagotoviti boljše mesto v Evropski uniji. Trenutno je edina pot, da aktualni predlog Refome izboljšamo do te mere, da se ne bodo delale usodne napake za različna kmetijstva znotraj EU, predvsem pa je nujno piljenje detajlov in iskanje boljših rešitev na tem nivoju.

Ozelenitev kot (slovenski) problem

Predlog reforme EU kmetijstva je pripravila Evropska komisija. Ključne igralke na tem področju so velike države članice, zdaj pa v zgodbo vstopa tudi Evropski parlament. Zahteve po „ozelenitvi kmetijske politike“ so posledica tudi teh dejstev. V reformi se namreč v veliki meri odslikujejo razmere v kmetijstvu teh velikih držav. Po Erjavčevem mnenju je to „kmetijstvo, ki je zelo razvito, zelo intenzivno, ki je do okolja neprijazno, ki je izgubilo stik s potrošnikom, kjer je hrana bistveno stran od tradicionalnih elementov...“! Predlogi izboljšav torej hočejo pripeljati do stanja, ki ga imamo danes v slovenskem kmetijstvu.

„In nam se zna zgoditi, da bo od nas reforma zahtevala bistveno več kakor od drugih, predvsem zaradi birokratskih rešitev, ki se lahko na koncu znajdejo v implementacijskih dokumentih. Dejstvo je, da je glas majhnih drugačnih zelo malo slišljiv,“ še opozarja dr. Erjavec. Prepričan je tudi, da svoj del težave leži v izgubi kvalitete uradniških elit, tako v sami komisiji kot tudi parlamentu, saj tja dejansko prihajajo ljudje, ki zmeraj manj vedo o kmetijstvu so pa seveda primerno izobraženi in poznajo postopke v birokraciji.

Erjavec je spregovoril tudi o pogledu na vprašanja pravičnosti reforme skupne kmetijske politike, o njegovem videnju nujnosti izobraževanja in povezovanja na kmetijskem področju pa tudi nalogah kmečkih stanovskih organizacij. Vabljeni k poslušanju posnetka.