Vrh EU v senci belgijske stavke
Svet
Belgijo je na dan, ko bo njena prestolnica gostila neformalni vrh Evropske unije, ohromila splošna stavka proti varčevalnim ukrepom. Javni promet je zastal, saj so odpovedani številni vlaki in letalski poleti, stoji tudi podzemna železnica. Na jugu države težave povzroča še sneg. To utegne vplivati na potek vrha, saj bodo morali evropski predsedniki vlad in držav ob prihodu v Bruselj najverjetneje vzeti v zakup zamude.
V ospredju tokratnega vrha EU, ki se bo začel popoldne, - Slovenijo bo še zadnjič zastopal premier v odhodu Borut Pahor – bo reševanje krize v evroobmočju. V luči tega bodo dorekli medvladno fiskalno pogodbo, ki naj bi dolgoročno zaostrila proračunsko disciplino in preprečila ponovitev krize.
Z ratifikacijo tako imenovanega "fiskalnega pakta" se bodo članice zavezale, da bodo stanje v javnih proračunih uravnotežile ali celo dosegle presežke. Pri tem strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Začasen odmik je mogoč le v izjemnih okoliščinah, ob nepredvidenih dogodkih, nad katerimi vlade nimajo nadzora. V primeru bistvenih odstopanj bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo v določenem roku terjal ukrepe za odpravo kršitev. Fiskalno pravilo bodo pogodbenice mogle vnesti v nacionalno pravo v roku enega leta po uveljavitvi pogodbe. Zaželeno je celo, da se to vnese med ustavne določbe.
Pogodba naj bi bila podpisana marca, veljati pa naj bi začela 1. januarja 2013. Obvezna bo za članice z evrom, pridružile pa naj bi se ji tudi druge – razen Velike Britanije.
O podrobnostih pakta so pred tednom dni že govorili finančni ministri držav članic in se strinjali, da se bo fiskalni pakt vezal na stalni mehanizem za zaščito evra. Komisar za denarne zadeve Olli Rehn je pojasnil: "Sprejetje novega fiskalnega pakta je pogoj za odobritev pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma. To omogoča, da bo evropski mehanizem stabilnosti lahko učinkovito deloval, ko začne veljati."
Če bo šlo vse po načrtih, bo stalni mehanizem za zaščito evra po novem dogovoru začel veljati leto prej, in sicer že julija letos. Do sredine prihodnjega leta pa bo vzporedno z njim še deloval začasni sklad, iz katerega se napajajo Irska, Portugalska in Grčija. Njuna skupna vrednost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, o morebitni krepitvi pa bo govora šele marca.
Glavni problem še vedno Grčija
Najbolj pereč kratkoročni problem v območju evra je sicer ponovno Grčija, ki pa uradno ni na dnevnem redu vrha, ker v Bruslju menijo, da voditelji ne bi mogli prinesti "dodane vrednosti" pogajanjem zasebnih upnikov in Grčije o delnem odpisu dolga, ki še trajajo.
Ker Evropi grozi recesija, želi EU zategovanje pasu in disciplino uravnotežiti z ukrepi za spodbujanje rasti in zaposlovanja. Voditelji bodo sprejeli izjavo o tem, v kateri se bodo med drugim zavzeli za okrepitev kreditnega toka malim in srednjim podjetjem ter za vzpostavitev sklada za rast in konkurenčnost, v katerega naj bi se stekala neporabljena evropska sredstva.
