Pariški Slovenci so z glasbo dočakali novo leto
Novo leto v Parizu
Matjaž Merljak
Pariški Slovenci so se poslovili od starega leta v družbi glasbene skupine Lojze Bajc s prijatelji iz Ilirske Bistrice in okolice. Ob glasbi so zadnje urice starega leta hitro minile.
Po dokaj dolgem potovanju, s precejšnjimi neprijetnostmi zaradi snega na cestah pod vrhom Mont Blanca, smo prispeli na obisk k Društvu Slovencev v Parizu. Gostoljubni gostitelji Jože Mevlja, upravnik Slovenskega doma in člani Društva, ki ga vodi predsednica Ana Stegu Vičič, so se potrudili, da bi bilo gostom kar najlepše in ob pomoči Karla Vičiča je potekal obisk mestnih znamenitosti, ter kljub slabemu vremenu ogled svetlobnega razkošja v slogu »Paris by night«.
Osrednji dogodek je seveda potekal v znamenju silvestrovanja. Pričel je zvečer z zahvalno sv. mašo. Pridiga lazarista Leopolda Valanta se nam je v premajhni in skromni, a lepi kapeli v prostorih Slovenskega doma vtisnila v srce in tega ni bilo mogoče skriti. Očitno so bili pariški Slovenci izredno veseli gospoda Leopolda, ki je zjutraj priletel iz Kanade, kjer je v različnih krajih tri tedne na božič pripravljal tamkajšnje Slovence. Zdelo se mi je, da pri izseljencih tudi ta daritev poteka drugače kot v matični domovini; lahko bi rekli, da so njene »razsežnosti« veliko bolj poudarjene kot v Sloveniji ... G. Leopoldu je pri daritvi pomagal njegov oče, stalni diakon g. Ciril Valant, s svojim petjem pa sta sodelovali tudi obe pevki bistriške skupine: Jerica Strle in Magda Logar.
Levji delež pri organiziranju in izvedbi zabavnega večera s plesom oziroma noči, ki je potekala v dvorani Slovenskega doma, je kot ponavadi pripadel ožjemu vodstvu Društva. Niti dogajanja so čvrsto držali v rokah. Nedvomno pa je velik delež pri uspehu pripadel tudi vsem prisotnim, ki so skupaj z ansamblom Lojzeta Bajca in še posebej s pevko in animatorko Jerico sodelovali kot uigrana ekipa ter ustvarili vzdušje, ki je poplačalo ves trud organizatorjev. Znani stari napevi so se vrstili, vsa dvorana je pela, v nekem trenutku so »zapele« kar štiri harmonike skupaj, saj se je muzikantom pridružil tudi častni predsednik društva Marjan Slavič. Verjamem, da je bil zadovoljen tudi sponzor novoletnega plesa Josip Kazalac.
Čas se je pomikal kot za stavo. Mi muzikanti tega sploh opazili nismo. Bilo nam je lepo do zgodnjih jutranjih ur. Preden smo se poslovili od prijaznih novih znancev, smo obiskali še družino Ivana in Marije Penko, ki sta nas počastila z odličnim »francosko« obarvanim kosilom. Zgovorni Ivan nam je, nepoznavalcem francoske kapljice, nazorno razložil razliko med šampanjcem in »šampanjcem«. Upam, da bomo lekcije nadaljevali kmalu pri nas.
avtor zapisa: Dimitrij Bonano
