V letu 2012: Reševanje evra, volitve, olimpijada ...

Svet 01. 01. 2012, 00:28 Petra Stopar

Veliko stvari, ki so se dogajale v lanskem letu, prehaja tudi v leto 2012. Med njimi lahko zagotovo omenimo prizadevanja za reševanje globalne finančne in gospodarske krize, še posebej dolžniške krize v Evropski uniji. V boj za predsedniško mesto se bodo podali kandidati v dveh največjih svetovnih velesilah, ZDA in Rusiji, medtem ko lahko v arabskem svetu pričakujemo nadaljevanje demokratičnih sprememb. Na športnem prizorišču pa bodo oči svetovne javnosti uprte predvsem v London, ki bo poleti gostil olimpijske igre.

Evropska unija bo nadaljevala prizadevanja za reševanje skupne evropske valute. Poleg strožje proračunske discipline se bodo morale države članice izjasniti tudi glede predloga, ki že dalj časa visi v zraku – to je uvedba davka na finančne transakcije. Francija in Nemčija bosta svojo iniciativo predstavili že ta mesec, želita pa, da bi davek v Evropi uvedli leta 2013. Letno bi prinesel okoli 55 milijard evrov. Toda predlogu močno nasprotuje Velika Britanija, saj je v njej skoncentriranih 80 odstotkov storitev evropske finančne industrije. Slovenija je za uvedbo tega davka, vendar na svetovni ravni ali vsaj na ravni Evropske unije, ne pa zgolj v območju evra. Sicer pa bo Slovenija za krepitev Mednarodnega denarnega sklada morala prispevati 910 milijonov evrov. Po besedah ministra za razvoj Mitje Gasparija to ne bo vplivalo na slovenske javne finance, ker prispevek ni stvar državnega proračuna, temveč se ureja znotraj sistema Evropske centralne banke, katere del je tudi Banka Slovenije.

V Združenih državah Amerike bodo 6. novembra predsedniške volitve. Na njih bo za drugi in zadnji mandat kandidiral zdajšnji predsednik iz vrst demokratske stranke Barack Obama. Medtem tudi republikanci iščejo svojega kandidata za ameriškega predsednika. Nekdanja guvernerka Aljaske Sarah Palin je že oktobra sporočila, da ne bo kandidirala, največ podpore na nacionalni ravni pa je konec leta imel nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney. Ta bo po mnenju analitikov tudi postal glavni Obamov tekmec, ker ima za seboj najboljšo organizacijo, največ denarja in pobira tudi podporo uglednih republikancev. Nazadnje je Romneyja podprl nekdanji vodja senatne večine in predsedniški kandidat iz leta 1996 Bob Dole.

Tudi v Rusiji bodo volili predsednika, in sicer 4. marca. Na njih bo kandidiral sedanji premier Vladimir Putin, za katerim sta že dva predsedniška mandata med letoma 2000 in 2008. Za kandidata ga je oktobra že predlagala vladajoča ruska stranka Enotna Rusija, na čelu z zdajšnjim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Če se Putin spet zavihti na predsedniški stolček, ima možnost dveh novih šestletnih mandatov. Tako bi lahko državi vladal vse do leta 2024.

Svoja prizadevanja za vstop v Evropsko unijo pa bo letos intenzivno nadaljevala Srbija. Eden od pogojev Bruslja za njeno napredovanje je polno sodelovanje te države s haaškim sodiščem. Ravno oktobra se bo v Haagu začelo sojenje še zadnjemu haaškemu ubežniku, nekdanjemu vodji hrvaških Srbov Goranu Hadžiću, ki je obtožen vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem. Srbija ga je prijela in Haagu predala julija lani. S tem je sodišče 18 let po ustanovitvi uradno sprejelo vseh 161 obtožencev za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije.

Egipt po padcu dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka nadaljuje svojo tranzicijsko pot. Do sredine januarja bodo potekale prve svobodne parlamentarne volitve v tej arabski državi. Za 498 sedežev se poteguje več kot 11.000 kandidatov, ki prihajajo iz več kot 50 strank. Povejmo, da je imela tri desetletja Mubarakove vladavine prevlado njegova Narodna demokratska stranka. Na tokratnih volitvah pa je pričakovati zmago opozicijske Muslimanske bratovščine, ki je najbolje organizirana politična sila v Egiptu. Zagovarja načela prostega trga in šeriatsko pravo, pa tudi državo, ki je ne bi vodili vojska ali teokracija temveč civilna oblast. Najkasneje junija bodo Egipčani volili še predsednika države.

Leto 2011 je bilo na športnem področju leto premora; res največjih dogodkov ni bilo, so pa se športniki toliko bolj pripravljali na olimpijske igre. Te bo letos poleti gostil London. V Ukrajini in na Poljskem pa bodo glavna prizorišča tekem Evropskega nogometnega prvenstva. Na njem žal ne bomo mogli navijati za slovensko nogometno reprezentanco, vendar ne bo trajalo dolgo, ko bodo izbranci Slaviše Stojanovića začeli kvalifikacije za Svetovno prvenstvo, ki bo sicer čez dve leti v Braziliji. Žreb je že določil, da se bo Slovenija na tekmovanje skušala prebiti v družbi Islandije, Cipra, Albanije, Švice in Norveške. Glavni športni oder pa bo, kot rečeno, najprej London.