Umrl je nekdanji češki predsednik Vaclav Havel

Svet | 18.12.2011, 17:02

V starosti 75 let je v nedeljo zjutraj umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, ki so mu leta 1996 zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč, od takrat pa je trpel zaradi kroničnega bronhitisa. Ob njem so bile ob smrti soproga Dagmar ter nekaj redovnic, ki so v zadnjih mesecih skrbele zanj.

Havel je bil poznan predvsem kot junak žametne revolucije, ki je po štirih desetletjih strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem. Od leta 1989 do 1992 je bil zadnji predsednik Češkoslovaške, nato pa je od leta 1993 do 2003 služil kot prvi predsednik samostojne Češke. Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v EU se je zgodil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek.

Njegova asistentka Sabina Dancečova je sporočila, da je Havel umrl v počitniški hiši na severu Češke. Vzrok smrti so bile komplikacije po dolgi bolezni, umrl pa je v spanju. Ob njem so bile takrat soproga Dagmar ter nekaj redovnic, ki so v zadnjih mesecih skrbele zanj.

Havel, sicer tudi pisatelj in dramatik, je bil poleg kajenja šibkega zdravja tudi zaradi več kot petih let, ki jih je preživel v komunističnih zaporih. Zaprt je bil neštetokrat, njegova pisma iz zapora ženi, objavljena pod naslovom Pisma Olgi, pa so postala eno njegovih najbolj znanih literarnih del.

Kljub skromnosti je avtor 18 gledaliških iger in več knjig v svojih spominih menil, da je imel "izredno usodo". "Sprašujem se, če je to - dejstvo, da je človek, miren kot jaz, imela tako pustolovsko življenje - treba pripisati dejstvu, da je življenje izreden čudež," je dejal.

Havel je bil večkrat tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za mir in svobodo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode.

Po smrti Havla žalost na Češkem in izrazi sožalja iz tujine

Češka po smrti svojega prvega predsednika Vaclava Havla danes žaluje, izrazi sožalja pa prihajajo tudi iz tujine, še posebej iz evropskih držav, ki so bile skupaj z nekdanjo Češkoslovaško nekoč del t.i. vzhodnega bloka.

Češki premier Petr Nečas je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA smrt Havla označil za "ogromno izgubo" in poudaril, da je bil Havel simbolna figura dogajanja leta 1989. Predsednik Vaclav Klaus pa je svojega predhodnika na položaju označil za "simbol moderne češke države" in ocenil, da je njegovo delo Češki pomagalo postati "del skupnosti svobodnih in demokratičnih držav".

Češka vlada bo sicer v ponedeljek odločala o državnem žalovanju zaradi smrti svojega prvega predsednika, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik vlade. Zadnje državno žalovanje je Češka razglasila po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Smrt odmeva tudi drugod po Evropi. Nekdanji poljski premier Lech Walesa, ki se je podobno kot Havel boril proti komunizmu in je po njegovem padcu postal prvi predsednik Poljske, je poudaril, da je bil Havel "odličen borec v boju za svobodo, za demokracijo in osvoboditev izpod jarma komunizma". "Njegov glas bomo zelo pogrešali v Evropi predvsem sedaj, ko gre ta skozi hudo krizo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je bil Havel "velik Evropejec" in dodala, da se mu imajo Nemci veliko zahvaliti. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je menil, da je bil Havel "duša češke revolucije". "Brez njega in njegovih pogumnih besed bi bilo demokratično prebujenje v srednji in vzhodni Evropi nepredstavljivo," je dejal.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je izpostavil, da je bil Havel v Avstriji zelo dobro poznana in cenjena oseba. Dodal je, da se je Havel v času diktature izkazal kot njen nasprotnik, v času demokracije pa kot njen podpornik.

Kljub nekdanjim političnim razhajanjem ob smrti Havla žaluje tudi Slovaška. Premierka Iveta Radičova je izpostavila njegov šarm in umirjenost. Trikratni nekdanji slovaški premier Vladimir Mečiar pa je zatrdil, da kljub različnim pogledom na potrebe Slovaške v časih skupne države nesporno drži, da je Havel "s svojo vlogo pri uveljavljanju demokracije tudi del slovaške zgodovine".

Vaclav Havel: Dramatik, ki je Češko popeljal v demokracijo

Vaclav Havel je bil dramatik in pisatelj, ki mu je usoda namenila ključno vlogo pri zlomu komunizma na Češkoslovaškem. Zagrizen borec za človekove pravice je postal prvi predsednik samostojne Češke in je državo popeljal na pot demokracije in tržne ekonomije. Obenem se ga bo svet spominjal kot avtorja številnih dramskih in literarnih del.

Vaclav Havel je bil rojen 5. oktobra 1936 v Pragi kot otrok bogatih staršev. Ti so v komunistični nacionalizaciji leta 1948 izgubili večino premoženja. Havlu tako ni bila omogočena formalna izobrazba, kasneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Sčasoma je napredoval in postal tudi dramatik in gledališki direktor.

Po nasilnem zatrtju poskusa politične liberalizacije in vzpostavitve "socializma s človeškim obrazom" leta 1968, znanega pod imenom praška pomlad, je bilo Havlu udejstvovanje v gledališčih prepovedano. Kljub temu se je uprl misli na odhod v tujino.

Nasprotno, še naprej je pisal in se bolj intenzivno vključil v odporniško gibanje. Tako je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77. Ta je zaznamoval začetek opozicijskega gibanja v državi, Havel pa se je zaradi nje znašel v nemilosti oblasti. Te so ga večkrat tudi zaprle. Med drugim je bil zaprt med letoma 1979 in 1983, ko je nastalo eno njegovih najbolj znanih literarnih del, Pisma Olgi.

Da bi lahko bil prav Havel ključna oseba pri padcu komunističnega režima, se je sicer prvič pokazalo avgusta 1988. Takrat so namreč ob 20. obletnici začetka vojaške okupacije Češkoslovaške s strani sil Varšavskega pakta tisoči, predvsem mladi, zakorakali skozi center Prage in ob tem vzklikali njegovo ime.

Havlova aretacija na nekem uličnem protestu januarja 1989 in posledično sojenje sta zbudila bes doma in v tujini. Pritisk je bil tako močen, da ga je komunistični režim maja znova izpustil na svobodo.

Tisto jesen se je komunizem v vzhodni Evropi začel lomiti. Novembra je padel Berlinski zid, osem dni kasneje pa je komunistična policija brutalno prekinila proteste na tisoče študentov v Pragi. To je bil povod, ki so ga čakali Havel in njegovi somišljeniki.

V nekaj dneh so se ulice čeških in slovaških mest napolnile, oblikovalo se je široko opozicijsko gibanje. V treh vihravih tednih se je komunistični režim zlomil. 29. decembra 1989 je bil Havel izvoljen za zadnjega češkoslovaškega predsednika.

Predsednikovanje je pred Havla postavilo nove izzive. Julija 1992, ko je postalo jasno, da bo Češkoslovaška razpadla, je to razumel kot osebni poraz in odstopil. A je ostal izjemno priljubljen in je bil leto zatem izvoljen za prvega predsednika samostojne Češke. Na tem položaju je ostal dva polna mandata.

Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v EU je sledil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek.

Po odhodu s predsedniškega položaja se je posvetil predvsem vprašanju človekovih pravic po svetu. Med drugim je spodbujal kubanske in kitajske upornike, pa tudi demokratično opozicijo v Belorusiji, boj proti vojaški hunti v Mjanmaru in opozicijsko gibanje proti nekdanjemu ruskemu predsedniku, sedaj premieru Vladimirju Putinu.

Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za demokracijo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode. Za svoje literarno udejstvovanje pa je prejel Fulbrightovo nagrado za književnost.

Zasebno je življenje Havla pomembno zaznamovala bolezen. Tudi zaradi bivanja v komunističnih zaporih je bil šibkega zdravja, ob tem pa je bil dolga leta še strastni kadilec. Decembra 1996 - le 11 mesecev po tem, ko je zaradi raka umrla njegova prva soproga Olga Havlova - so mu zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč. Od takrat je trpel zaradi kroničnega bronhitisa.

Kasneje se je znova poročil, tokrat s precej mlajšo igralko Dagmar Verskrnovo. Ta poteza, pa tudi dolga leta predsednikovanja brez občutnejšega napredka, so mu prinesla nenehno kritiko s strani medijev. Resni časniki so se spraševali o njegovi politični viziji, tabloidi pa so razgaljali podrobnosti iz njegovega zasebnega življenja.

Havel je nekoč sam priznal, da njegova spretnost na domačem političnem parketu ni bila nikoli enaka instinktu, s katerim je obvladal zunanje zadeve. Zato pa je bil toliko bolj ponosen, ko se je Češka leta 1999 pridružila Natu ter leta 2004 EU.