Leto 2011: Vladna kriza in predčasne volitve

Slovenija | 30.12.2011, 15:16

Leto 2011 je v političnem prostoru zaznamovalo krhanje vlade Boruta Pahorja, nezaupnica v DZ in predčasne volitve. Te so postregle s presenečenji, a zaradi zapletov pri oblikovanju koalicije še niso odpravile politične krize. Zaostrene razmere zahtevajo čimprejšnje oblikovanje stabilne vlade, saj je država že pol leta brez gospodarskega ministra.

Vlada premiera Boruta Pahorja, katere mandat je sovpadel tudi s hudo gospodarsko krizo, se je sicer začela "rušiti" že spomladi, ko jo je zapustil koalicijski partner DeSUS in njegovi vladni funkcionarji. Dogodke so zbrali sodelavci Slovenske tiskovne agencije STA.

NAJPREJ JE IZ VLADE IZSTOPIL DeSUS, NATO ŠE ZARES

DeSUS se je poslovil potem, ko je odstopila strankarska ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan, vendar je s koalicijo že vseskozi prihajal navzkriž zaradi vprašanja usklajevanja pokojnin s plačami.

Medtem so od koalicijske partnerice Zares prihajali vse glasnejši pozivi k resni rekonstrukciji vlade, ki so se okrepili po močni zavrnitvi zakona o malem delu na referendumu. Prvak Zares Gregor Golobič je opozarjal na nizko kredibilnost vlade in predsednike koalicijskih strank pozval k odstopu z vladnih funkcij.

Pahor in predsednica LDS Katarina Kresal tega nista storila, Golobič pa je odstopil dan pred junijskim referendumskim trojčkom.

Tedaj je rekonstrukcijo vlade predlagala tudi koalicijska partnerica LDS, ki pa svojega obstoja v koaliciji za razliko od Zares ni pogojevala in je edina tudi ostala ob SD. Zares je rekonstrukcijo vlade zahteval vključno z zamenjavo Pahorja, ker pa do tega ni prišlo, je uresničil svojo napoved in konec junija zapustil koalicijo. Vlado so zapustile še tri ministrice Zares.

GLASOVANJE O ZAUPNICI VEZANO NA IMENOVANJE PETIH MINISTROV

S tem se je podrl t.i. koalicijski trojček in poglobila vladna kriza. Ob vse več pozivih k predčasnim volitvam je Pahor sicer večkrat omenil možnost zaupnice, med drugim, da bi jo vezal na rebalans proračuna, a tega ob očitnem neodobravanju poslanskih skupin ni storil. V že hudi vladni krizi je avgusta zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad odstopila še nekdanja ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Kresalova.

Pahor je tako v sodelovanju z LDS iskal pet novih ministrov in na njihovo imenovanje vezal zaupnico, ki pa je poslanci 20. septembra s 36 glasovi za in 51 proti niso izglasovali. Ker ni bilo predlogov za novega mandatarja, Pahor pa ni zahteval vnovičnega glasovanja o zaupnici, je predsednik republike 21. oktobra razpustil parlament in za 4. december razpisal predčasne volitve.

NA PRVIH PREDČASNIH VOLITVAH RELATIVNA ZMAGOVALKA NOVA STRANKA

To so bile prve predčasne volitve v zgodovini Slovenije, tik pred volilno kampanjo pa se se oblikovale nove stranke z resnimi možnostmi za izvolitev. V kampanjo je po pozivih vidnejših oseb iz javnega življenja vstopil tedaj ljubljanski župan Zoran Janković, s svojo kandidaturo pa je presenetil še nekdanji minister v vladi Janeza Janše Gregor Virant.

Slednjemu so nekatere javnomnenjske ankete napovedovale celo zmago na volitvah, vendar mu je po očitkih v zvezi s prejemanjem ministrskega nadomestila in hkratnim opravljanjem pogodbenih del podpora javnosti usodno padla. Očitkom in aferam se niso mogli izogniti niti drugi politični veljaki, a jim te na javnomnenjskih lestvicah niso tako škodovale kot Virantu.

Javnomnenjske ankete so vse do volitev nato nakazovale prepričljivo zmago SDS, vendar se je na volitvah zgodil preobrat in je relativno zmago dosegla Jankovićeva stranka Pozitivna Slovenija. Volivci so ji namreč namenili nekaj več kot 28 odstotkov glasov, Janševi SDS pa dobrih 26 odstotkov. Prav toliko sta dobili tudi poslanskih mandatov.

V minulem mandatu največja stranka SD je prejela 10 poslanskih mandatov, Virantova stranka osem, DeSUS in SLS po šest. V parlament se je s štirimi poslanci vrnila NSi, kar doslej ni uspelo še nobeni stranki. Obenem sta iz parlamenta izpadli stranki, ki sta bili stalnica slovenskega parlamenta, LDS in SNS, poleg tega pa se je iz DZ po zgolj enem mandatu poslovila tudi Zares.

Rezultat na volitvah je terjal odgovornost predsednice LDS Katarine Kresal, ki je že odstopila s funkcije, medtem ko je prvak Zares Gregor Golobič napovedal, da na naslednji konvenciji stranke ne bo več kandidiral za mesto predsednika. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je pojasnil, da ne namerava odstopiti.

TEŽAVE Z OBLIKOVANJEM NOVE VLADNE KOALICIJE

Relativni zmagovalec volitev Janković je že dan po volitvah začel s pogovori za oblikovanje koalicije. Najprej se je sestal s predsednikom SD Borutom Pahorjem, nadalje pa tudi z drugimi strankami, z izjemo SDS. Kmalu se je pokazalo, da Janković koalicije ne bo zlahka sestavil, saj sta ga že takoj zavrnili NSi in SLS, medtem ko je sodelovanje s SDS sam izključil že pred volitvami. Na koalicijo z Jankovićem je kljub nasprotovanju predsednika Pahorja pripravljena SD, DeSUS in Lista Virant pa se za sodelovanje v koaliciji še pogajata.

Prve zaplete so novoizvoljeni poslanci okusili že na ustanovni seji DZ. Potem ko je kandidaturo za predsednika DZ s podporo svojih poslancev napovedal Pahor, je Janković za predsednico DZ predlagal svojo poslanko, Mašo Kociper. Po dveh krogih glasovanja ne eden ne drugi nista prejela potrebnih 46 glasov poslancev, saj SDS ni podprla ne Pahorja ne Kociprove. Z namenom "deblokade DZ" so rešitev skupaj poiskale SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi, ki so za predsednika izglasovale Gregorja Viranta. Za podpredsednika sta bila izvoljena predsednica NSi Ljudmila Novak in poslanec SLS Jakob Presečnik.

Pojavila so se ugibanja, ali utegnejo stranke, ki so podprle Viranta, sestaviti novo koalicijo. Prvak SDS Janša je omenjenim strankam pa tudi SD poslal osnutek koalicijske pogodbe za primer, če Janković vlade ne bi uspel sestaviti. Tudi Janša se namreč strinja, da mora priložnost za sestavo vlade najprej dobiti Janković.

Hkrati so skupaj stopile Lista Virant, SLS in DeSUS, ki predlagajo oblikovanje vlade narodne enotnosti z ustavno večino v DZ in povezovalnega mandatarja. Če dovolj soglasja za to ne bo, se bo Lista Virant, ki je skoraj nujna za sestavo koalicije, odločila, ali bodo podprli levo ali desno-sredinsko koalicijo. Zaenkrat kaže, da za vlado narodne enotnosti ne bo dovolj podpore.

Je pa novi sestavi DZ uspelo sprejeti že prvi zakon. Soglasno so namreč potrdili zakon o dodatnih interventnih ukrepih za prvo polovico leta 2012, ki so ga uskladili tudi s socialnimi partnerji.