50 let Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru
50 let Slomškovega dijaškega semenišča v Mariboru
Slovenija | 09.12.2011, 07:45
V stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru je bilo na predvečer praznika Brezmadežnega spočetja device Marije posebej slovesno. Mašo ob 50-letnici Slomškovega dijaškega semenišča je daroval upokojeni nadškof in dolgoletni ravnatelj dijaškega semenišča dr. Franc Kramberger.
Slovesnosti sta se udeležila tudi nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek in celjski ordinarij dr. Stanislav Lipovšek ter zastopnika novomeške in murskosoboške škofije, pa tudi mnogi duhovniki in verniki, nekdanji predstojniki in dijaki malega semenišča, sestre redovnice, sedanji gojenci semenišča in prijatelji ter dobrotniki te ustanove. V stolni cerkvi je goste pozdravil ravnatelj Slomškovega dijaškega semenišča dr. Stanislav Slatinek.
Nadškof Kramberger je v pridigi poudaril, da obhajamo zlati jubilej Slomškovega dijaškega semenišča, ki je za večino od duhovnikov Alma Mater mladostnih let, srednješolske izobrazbe in priprave na duhovniški poklic. Spomnil se je mnogih predstojnikov in voditeljev semenišča. Duhovnikom, bogoslovcem in semeniščnikom je posebej položil na srce Pavlove besede, kako se spodobi živeti v tem poklicu; v edinosti Duha z vezjo miru, ljubezni in upanja svojega poklica…Naj Slomškovo dijaško semenišče spremlja obilen Božji blagoslov, varstvo Božje matere in priprošnja blaženega škofa Slomška, je povedal nadškof Kramberger.
Zgodovina dijaškega semenišča na Štajerskem sega v Slomškove čase. Anton Martin Slomšek (1800–1862) je duhovnike spodbujal, naj iščejo fante, ki bi jih posebej vzgajali in jim pomagali na poti do duhovniškega poklica. V ta namen je ustanovil Podporno društvo za revne dijake, iz katerega je v Celju leta 1855 nastalo prvo semenišče Maximilianum. Podobno društvo je ob prenosu škofijskega sedeža ustanovil v Mariboru, kjer je semenišče Victorinum zaživelo leta 1864. Omenjeni semenišči so kasneje združili. Le to je od leta 1878 do druge svetovne vojne delovalo v novi stavbi na današnji Mladinski ulici 12 v Mariboru. To so bila za nove duhovne poklice na Slovenskem zelo rodovitna leta, saj je bilo v tistem obdobju v duhovnike posvečenih več kot 300 od nekaj več kot 1100 dijakov semenišča. Po drugi svetovni vojni semenišča doma ni bilo, zato so številni dijaki odhajali v Vipavo ali v druga semenišča po tedanji Jugoslaviji: v Đakovo, Zadar ali Pazin. Po dolgih pogajanjih z oblastjo je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik (1903–1978) leta 1962 v prostorih nacionaliziranega frančiškanskega samostana v Ulici Vita Kraigherja 2 ustanovil sedanje Slomškovo dijaško semenišče. Odločitev škofa je bila takrat drzna in za mnoge nemogoča, saj je predvidel, da bi dijaki stanovali in se vzgajali v semenišču, šolali pa bi se na državnih gimnazijah. Koncept se je po nekaj začetnih težavah izkazal za uspešnega. Za prvega ravnatelja je bil imenovan prof. Ivan Žličar, za ekonoma kanonik Franc Zdolšek, za prvega spirituala pa dr. Štefan Steiner. V vrsti prefektov in spiritualov se je do danes zvrstilo več kot 20 duhovnikov. Ravnateljstvo je za prof. Žličarjem leta 1972 prevzel sedanji upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, ki je predhodno nekaj let opravljal službo prefekta. Po njegovem imenovanju za mariborskega škofa je ravnateljstvo leta 1980 prevzel msgr. Maksimilijan Gosak. Po dobrih dvajsetih letih je jeseni 2001 ravnatelj postal dr. Franc Zorec. V začetku leta 2003 se je škofija odločila, da bo prostore semenišča preselila na Strossmayerjevo ulico 15, kjer je obnovila del stavbe šolskih sester. Jeseni 2004 je potekala selitev. Na predvečer praznika brezmadežnega spočetja device Marije, 7. decembra 2004, je nadškof blagoslovil semeniško kapelo v čast Brezmadežni. Zaradi prostorske stiske škofijske gimnazije v dijaškem domu in nizkega števila semeniščnikov je semenišče leta 2009 svoje prostore začasno prepustilo dijaškemu domu in se preselilo v mansardo bogoslovnega semenišča na Slomškov trg 20, kjer imajo gojenci trenutno svoje prostore ter vzgojo.
V zadnjih 50 letih se je v semenišče vpisalo 554 mladih fantov. O veliki pomembnosti ustanove za duhovne poklice v preteklih letih priča podatek, da je bilo med njimi 164 gojencev posvečenih v duhovnike. Številnim dijakom, ki so se odločili za druge poklice oz. drugačno življenjsko pot, je vzgoja v semenišču pomagala ne le pri pridobitvi temeljite izobrazbe, ampak tudi pri rasti v zrele in odgovorne krščanske osebnosti.
Po sveti maši je bila v Slomškovi dvorani akademija v počastitev 50-letnice Slomškovega dijaškega semenišča in v čast Brezmadežni – zavetnici Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov.
Matjaž Kramberger - Urad za odnose z javnostmiVlado Bizjak; vzgojitelj Slomškovega dijaškega semenišča
