Danes praznik brezmadežnega spočetja device Marije

| 08.12.2011, 00:30

V katoliški Cerkvi 8. decembra obhajamo praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Ker je bila izbrana, da postane Božja Mati, je bila po nauku Cerkve obvarovana madeža izvirnega greha. Na praznik je slovesno po svetu in doma.

Marija je bila vse od spočetja deležna posvečujoče milosti. To stanje posvečujoče milosti predstavlja stanje duše, ki je brez greha. Milost je Božji dar, ki ga lahko vsak človek sprejme in uresniči prek lastne svobodne volje. Z izvirnim grehom je prvi človek izgubil posvečujočo milost in s tem prvotno prijateljsko povezanost z Bogom Stvarnikom. Človek zaradi greha prastaršev posvečujoče milosti oziroma daru Božjega otroštva izvorno ne more prejeti. Kristjan ta dar prejme z zakramentom krsta, ki izbriše njegov izvirni greh, mu da posvečujočo milost in ga vključi v občestvo Cerkve. Kristjani verujemo, da je bila ta milost Mariji podarjena z namenom, da je lahko privolila Božjemu povabilu in postala mati Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Versko resnico o njenem brezmadežnem spočetju je 8. decembra 1854 razglasil papež Pij IX. (1846-1878).

Božja Mati, spočeta brez madeža izvirnega greha, je za človeštvo ne le za ideal in vzor, ampak tudi porok upanja in priprošnjica pri Bogu. Praznik spominja na Marijino edinstveno mesto v Cerkvi in vabi, da bi se po njenem zgledu in priprošnji tudi kristjani trudili za svetost kot globinsko prijateljstvo z Bogom. S praznikom Brezmadežne se utrjuje vera v središčni pomen vstajenja, odrešenja in večnega življenja po Jezusu Kristusu.

 

 

Sveti oče danes tradicionalno na Španski trg

Papež Benedikt XVI. bo ob prazniku vernike nagovoril pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov. Popoldne se bo, kot vsako leto, odpravil na Španski trg v Rimu, kjer bo počastil kip Brezmadežne. Spremljali ga bodo številni romarji. Kot je sveti oče dejal pri lanskem angelusu, je skrivnost Brezmadežnega spočetja vir notranje luči, upanja in tolažbe. "Sredi preizkušenj in nasprotovanja, ki jih doživljamo znotraj nas in okrog nas, nam Marija ponavlja, da je milost večja od greha, da je božje usmiljenje močnejše od zla in ga zmore preobraziti v dobro."

Slovesno bo tudi v Cerkvi na Slovenskem

Bogoslovci prvega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani bodo danes sprejeti v Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev. V stolnici svetega Nikolaja bo ob 17h akademija v čast Brezmadežni z naslovom Magnificat. Program bo potekal v znamenju razmišljanj o Marijini hvalnici Magnificat, ki jih bo povezovala pesem Zbora ljubljanskega semenišča.

Marijino kongregacijo slovenskih duhovnikov in bogoslovcev je leta 1908 ustanovil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič (1850-1937) kot Marijino družbo za bogoslovce, ki je bodoče duhovnike usposabljala za vzgojo mladine v Marijinih družbah po župnijah. Njeni člani so bili bogoslovci ljubljanskega semenišča in duhovniki, ki so iz tega semenišča od takrat naprej izhajali. Po drugi svetovni vojni je ostala Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov edina Marijina družba v slovenskem prostoru, obenem pa se je iz ljubljanske škofije razširila na območje celotne Slovenije, saj so vsi bogoslovci bivali in študirali v Ljubljani. Poslanstvo kongregacije je usmerjeno v duhovno povezanost med člani in življenje po Marijinem zgledu.

Praznujemo tudi na Radiu Ognjišče

Radijski sodelavci smo se zbrali v naši kapeli, iz katere smo prenašali slovesno sveto mašo. Daroval jo je upokojeni nadškof Alojz Uran. Ob tem smo se spomnili tudi 6. obletnice blagoslovitve kapele.