Nadškof Stres: Radio Ognjišče je sad naše osamosvojitve

Slovenija | 20.11.2011, 07:42

„Naloga vsakega katoliškega in resnicoljubnega glasila je, da skuša slikati življenje takšno, kot je in seveda vedno iskati nekaj pozitivnega, nekaj kar gradi, kar človeka dviga,“ je v pogovoru ob 17. obletnici Radia Ognjišče o vlogi medijev v današnjem prostoru dejal predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V pogovoru je posebej omenil, da je radio medij, ki lahko pride do vsakega, tudi tistega, ki ne hodi v cerkev.

„Verjetno vsi pričakujete, da bom zelo pohvalil Radio Ognjišče, to bom z veseljem storil, ker si to zasluži. Radio Ognjišče je eden izmed naših cerkvenih glasil, ki ima najširši domet. Mnogi ga zelo radi poslušajo in po svojih oddajah, prispevkih, ki jih nudi, ne samo našemu krščanskemu občestvu, ampak tudi vsem ljudem, ki ga želijo poslušati, daje velik izbor in predvsem pristno prvovrstno informacijo, obvestilo o življenju Cerkve, o vsem tem, kar se na tem svetu dogaja,“ je ob 17. obletnici Radia Ognjišče povedal predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je dodal, da radia ne zanimajo samo pikantne zadeve: „nekaj takega, kar zbudi človekovo pozornost, ampak predvsem želi poročati o vsem, kar je pomembno na področju cerkvenega življenja.“ Nadškof meni, da z bogato vsebino o življenju nasploh Radio Ognjišče daje: „prvovrstno in celovito informacijo, ki jo vsi mi potrebujemo, ne samo tisti, ki smo člani Cerkve, ampak vsak človek, ki želi objektivno in nepristransko izvedeti, kar Cerkev je in kaj se v njej dogaja.“

Naloga vsakega katoliškega in resnicoljubnega glasila je, da skuša slikati življenje takšno, kot je

Glede poslanstva vseh katoliškim medijev pa posebej poudaril, da morajo biti vsa naša glasila, ki posredujejo informacijo, tako kot vsako glasilo, čimbolj nepristranska, poštena, resnicoljubna, da ne poročajo samo o tistem, kar človeka draži. „Ne vem, zakaj imamo ljudje velikokrat zanimanje za kriminalno, slabo, grešno, kar draži človekove čute, o tem radi govorimo in tisti, ki si s takim poročanjem služijo vsakdanji kruh, ustvarjajo popolnoma napačno podobo življenja. Življenje je pogosto sestavljeno iz preprostih stvari, iz številnih drobnih radosti, predvsem pa iz zelo velikih in številnih dobrih dejanj in to je naše življenje, ki ga je potrebno prikazati takšnega kot je in seveda prikazati vse tisto dobro, kar je med nami in tega je prav gotovo več kot slabega, kajti drugače bi se svet že sesul. Vendar svet še stoji, kar pomeni, da dobro prevladuje med nami. Če prebiramo posamezna glasila pa vidimo, kot da bi bilo na svetu samo slabo, ker pač o dobrih in vsakdanjih stvareh sploh ne poročajo,“ je povedal nadškof, ki je opozoril tudi na nalogo katoliških medijev: „Naloga vsakega katoliškega in resnicoljubnega glasila je, da skuša slikati življenje takšno, kot je in seveda vedno iskati nekaj pozitivnega, nekaj kar gradi, kar človeka dviga, saj je življenje že tako ali tako polno preizkušenj in ni potrebno, da nam potem glasila še črnijo to podobo sveta, ampak naj zbujajo zaupanje in pogum, da vztrajamo in da verjamemo, da je prav, da smo dobri in pošteni.“

Danes imamo neprimerno več možnosti, da pridemo do drugih ljudi

O novih prijemih, s katerimi se pri svojem delu soočajo tudi katoliški mediji, pa je poudaril, da „nikoli ne bodo neki posebni triki, neke posebne zvijače. To ne bi bilo pošteno.“ Spomnil je na apostola Pavla, ki je bil velik misijonar in oznanjevalec. „Edino sredstvo, ki ga je takrat imel, so bila pisma. Takrat ni bilo radia ali televizije, je pa znal pisati in dobro narekovati pisma, s katerimi je skušal doseči tiste ljudi, do katerih ni mogel osebno priti. Danes imamo neprimerno več možnosti, da pridemo do drugih ljudi. Prav vse te možnosti moramo uporabiti, da sporočamo drugim ljudem to, kar imamo sporočiti,“ je dejal. Meni, da mora za vsem tem sporočanjem vedno stati življenje, kar pomeni, da morajo poročila temeljiti na resničnosti. Opozoril je, dve zadevi, ki jih v procesu nove evangelizacije uspešno opravlja Radio Ognjišče. „Prva stvar je, da seznanjamo ljudi z vero, z versko vsebino. Ne samo z nekimi dogodki, ampak tudi s sporočilom, z idejami, z vsebino naše vere, ki stoji za temi dogodki. Teh dogodkov ne bi bilo, če ne bi bilo ljudi, ki verujejo, ki so kristjani. Ti ljudje vedo, kaj biti kristjan pomeni. To je tista vsebina naše vere. Poleg tega živimo v takem okolju, kjer je vedenje, poznavanje vere velikokrat zelo šibko. Mnogi niso hodili k verouku, ali pa je bil verouk pomanjkljiv, zelo skrčen. To rojeva pomanjkanje poznanja vere. Če mi vere ne poznamo, če krščanstva ne poznamo, potem dajemo prostor številnim predsodkom in negativni predsodki so vedno gojišče nezaupanja in tudi krivičnih obsodb. Tukaj imajo javna glasila, ki so naša cerkvena, veliko vlogo, da skušajo s svojimi oddajami, tistim, ki jih to zanima, na tem področju pomagati, dopolniti, jih informirati in sporočati tudi take stvari, ki jih drugod ljudje težko slišijo ali pa do teh informacij težko pridejo.“ V nadaljevanju pa je Stres opozoril na to, da mediji pridejo do ljudi, do katerih duhovniki ne morejo. „Druga vloga pa je, da Radio Ognjišče ali pa vsi naši krščanski, katoliški mediji oz. glasila velikokrat lahko pridejo do tja, do tistih ljudi, do katerih duhovnik ali pa Cerkev preko svojih predstavnikov težko pride. Marsikdo, ki posluša, čeprav ne gre iz svoje sobe, lahko za marsikatero stvar izve preko teh sredstev in to je velika vloga, ki je ne moremo nikoli oceniti. Te stvari ostanejo neznane, ampak človek včasih izve po naključju, ko slišiš in vidiš, kakšen pomen ima naš Radio Ognjišče.“

Ljudje imamo pravico do obveščenosti

„Danes lahko rečem, da si težko predstavljam Cerkev brez Radia Ognjišče. Naša Cerkev, če hoče kaj hitro sporočiti ljudem znotraj našega krščanskega občestva, da ne čakamo recimo do prihodnje nedelje, ima Radio Ognjišče,“ je poudaril nadškof. Cerkev po njegovih besedah z izjemo spletnih strani in elektronske pošte, do česar nimajo vsi dostopa, nima drugega medija, ki bi lahko sporočilo hitro in kadarkoli prinesel do ljudi. „Skratka radio ima zelo veliko možnosti in to nam omogoča, da pridemo do številnih ljudi in pa tudi nam v Cerkvi pomaga, da lahko, če je treba, hitro seznanimo vse tiste, ki so najbolj zvesti poslušalci in oni lahko to povedo naprej tudi naključnim poslušalcem, skratka možnost je izjemno velika in zato je prispevek Radia Ognjišče zelo dragocen.“ Ljubljanski nadškof je v nadaljevanju spomnil tudi na pravico do obveščenosti. „Ljudje imamo pravico do obveščenosti. Kot odjemniki naših javnih glasil se moramo zavedati, da je to naša pravica, da smo pošteno in nepristransko informirani. Zakaj? Ker v tej naši družbi moramo vedno znova sprejemati neke odločitve. Sedaj bodo volitve. Pri volitvah se bomo odločali in kadarkoli se človek odloča, mora biti pošteno informiran, če pa ni pošteno informiran potem ga nekdo zavaja,“ opozarja nadškof Stres, ki je manipuliranje s poslušalci, bralci ali gledalci označil kot „nečloveško in to je v nasprotju s človekovim dostojanstvom.“ Poleg poštenega obveščanja je med pomembnimi nalogami, ki jih imajo mediji, omenil tudi vzgojo ter spoznavanje idej in vrednot. „To še posebej velja za nas kristjane, da vedno bolj poznamo Boga, da poznamo naše razodetje, Sveto pismo in tudi vero, ki oblikuje naše življenje.“

Pri Radiu Ognjišče je še posebej pomemben oseben odnos s poslušalci

Nekaj besed je ljubljanski nadškof metropolit namenil tudi poslušalkam in poslušalcem, dejal je, da tako kot trgovina ne more brez kupcev in Cerkev ne brez vernikov, tako radio ne more delovati brez poslušalcev. Posebej je spomnil na močno povezanost Prijateljev Radia Ognjišče z radiem in ga označil kot edinstvenega. „Kar je pri Radiu Ognjišče še posebej pomembno in posebno je oseben odnos s poslušalci. Radio Ognjišče se trudi s poslušalci imeti oseben, prijateljski odnos. To pomeni, da so snovalci programa in tisti, ki ta progam uživajo in iz njega črpajo med seboj v odnosu medsebojnega zaupanja. Poslušalci zaupajo svojemu radiu, radio računa in lahko zaupa svojim poslušalcem,“ je povedal. Posebej ga veseli, da lahko poslušalci „razodevajo svoje želje in potrebe tako, da na ta način tisti, ki radio oblikujejo, res ustrežejo potrebam, ki jih čutijo njegovi poslušalci.“ „Poslušalci si želijo od radia to, kar imajo pravico pričakovati, dobro obveščanje, oblikovanje, dobro možnost nekaj izvedeti, slišati, doživeti, tudi verske oddaje, molitev na Radiu Ognjišče, vse te stvari so tako pomembne in edinstvene. Tudi odnos med snovalci in tistimi, ki vas poslušamo, ta odnos je takšen, da ga res lahko ob tej priložnosti pozdravimo kot nekaj edinstvenega pri nas. Naj živi Radio Ognjišče.“

Prav gotovo je področje javnih glasil pri nas še premalo razvito

„Radio Ognjišče je po eni strani sad naše osamosvojitve, dokler se Slovenija ni osamosvojila in demokratizirala, radia sploh nismo mogli imeti. V prejšnjem režimu, ki je bil zelo sovražen do Cerkve in je skušal njen vpliv čimbolj zajeziti, kaj takega ni bilo mogoče;“ je opozoril nadškof Stres. „V teh 20 letih se je v naši domovini Sloveniji zgodilo marsikaj. Prav gotovo smo naredili velikanske korake naprej. Pomislimo samo, kaj bi dal naš bl. A. M. Slomšek, ki je še leta 1860-61 moral spodbujati svoje rojake, da naj govorijo slovensko in da se naj ne sramujejo slovenščine,“ je spomnil ter dodal, da si Slomšek zagotovo ni upal predstavljati, da bo po 150 letih slovenski jezik eden od uradnih jezikov Evropske unije.

So pa po besedah nadškofa pri nas še nekatere bele lise, ki v naši domovini niso takšne, kot bi morale biti. „Prav gotovo je področje javnih glasil pri nas še premalo razvito. Javna glasila so v sodobni družbi, ki temelji na informacijah izredno pomembna,“ je povedal. Meni, da ne moremo zahtevati, da bodo javna glasila sto odstotno nepristranska, „zato ker nihče izmed nas ni nepristranski“, saj da ima vsak svoje želje, pričakovanje in prednosti, moramo pa stremeti k temu, da je obveščanje pluralno. „Človek mora slišati, kot pravi naš slovenski pregovor, še drugo plat zvona. Če je ne slišim, potem gotovo ne morem biti dobro obveščen, to pomeni, da morajo biti javna glasila med seboj različna. Različnosti pa pri naših javnih glasilih ni in tukaj je Radio Ognjišče častna izjema, da med našimi javnimi glasili velikokrat lahko sporoči nekaj, česar drugje ne moremo slišati in prebrati. Tako Radio Ognjišče po eni strani popravlja to stanje, seveda ga ne more popolnoma popraviti, ker je samo en radio v primerjavi z desetinami drugih, po drugi strani pa nam na ta način razodeva, da moramo na tem področju še veliko narediti.“

Predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres se je ob sklepu pogovora zahvalil poslušalcem za podporo in zvestobo, sodelavcem radia pa za oblikovanje programa.