Volitve 2011: Stranke o prodaji državnih deležev v podjetjih
Politika | 29.11.2011, 10:22 Tanja Dominko
V našem predvolilnem vprašalniku smo stranke spraševali, kaj menijo o umiku države iz podjetij, kot so npr. NLB, Adria, Zavarovalnica Triglav. Na vprašanje so odgovorili SDS, NSi, Lista Zorana Jankoviča, Desus, Zares, SLS, SNS, TRS, Naprej Slovenija in Stranka enakih možnosti. Večinoma so mnenja, da mora država ohraniti kontrolni delež 25% + 1 delnico. Podrobneje pa v nadaljevanju.
"V SLS se bomo zavzemali, da bo v bančništvu in zavarovalništvu država ostala lastnica s kontrolnim deležem 25 % + 1 delnica in da v resnično strateških družbah država ohrani samo toliko lastništva, da lahko ustavi statutarne spremembe. V drugih naložbah pa podpiramo postopen umik države postopno in pregledno, saj popolna razprodaja državnega premoženja danes, ko so vrednotenja v svetu na najnižji točki, ni najbolj smiselno. Smo pa prepričani, da mora v državni lasti ostati prometna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, za njeno uporabo pa naj se podelijo koncesije. Nobene potrebe ni tudi, da se država umika iz naložb, ki prinašajo višji donos od obresti, ki jih plačuje država za kredite, kot je npr. naložba v Krki."
„V NSi menimo, da morata največji banki v državni lasti izločiti slabe naložbe v »slabo banko«, da se te naložbe razčistijo, sanirajo ali odprodajo, zdravi del bank pa tako lahko nemoteno opravlja svojo osnovno funkcijo financiranja podjetij in prebivalstva. Država naj v bankah obdrži kontrolni delež, to je 25 % in ena delnica. Podjetja v državni lasti pa naj se prodajo, razen nekaterih strateško pomembnih, npr. hidroelektrarne, letališče, Luka Koper.“
SMS – Zeleni Slovenije menijo, da mora „država ohraniti deleže v pomembnih in strateških gospodarskih panogah ter infrastrukturi. NLB naj poišče strateškega partnerja, vendar mora ostati v večinski slovenski lasti. Banke morajo sprostiti nepremičninski balon in mladim omogočiti nakup stanovanj po ugodnejših cenah. S tem lahko zaženejo nov razvojni cikel. Država mora investirati v ljudi in gospodarstvo, ne pa v banke. Zavarovalnica Triglav potrebuje zunanjega strateškega partnerja ter povečanje učinkovitosti dela. Država naj obdrži kontrolni delež. Smo tudi odločno proti privatizaciji zdravstva in zdravstvenih zavodov.“
V SDS bodo nadaljevali program prodaje državnih podjetij, ki je bil pripravljen v mandatu Janševe vlade. „Smo za prodajo državnih podjetij, vendar ne za vsako ceno. Preverili bomo, kakšne so perspektive v posameznih panogah za naslednja leta, in na podlagi tega ocenili racionalnost prodaje v danem trenutku. V strateško pomembnih podjetjih (banke, zavarovalnice, infrastrukturna podjetja) naj država obdrži 25 % plus eno delnico ter si s tem in z delničarskim sporazumom zagotovi ustrezno zastopanost v nadzornem svetu in nujnost soglasja glede strateških vprašanj, umakne pa naj se iz tekočega vodenja, kadrovanja in poslovanja.“
Lista Zorana Jankoviča meni, da v tem trenutku prodaja državnih deležev ni smiselna, saj bi bile „kupnine prenizke in bi šlo praktično za razprodajo. Sicer pa je prodajo vsakega podjetja potrebno obravnavali posebej. Državna lastnina ni nujno slaba. Pomembno je, kako se jo upravlja, predvsem pa, da imajo podjetja odgovorna, strokovna in učinkovita vodstva. Vsekakor bomo v strateških podjetjih ohraniti 25% plus eno delnico. Banke morajo biti v pomoč podjetjem, ki imajo dobre poslovne načrte, trg in kupce ter ustvarjajo nova delovna mesta. Smo proti dokapitalizaciji NLB, nujna je njena sanacija. Podpiramo združitev z Banko Celje. NKBM bi bila drugi finančni steber, že sedaj je povezana z zavarovalnico.“
„V SD smo mnenja, da je potrebno sprejeti strategijo upravljanja državnega premoženja, ki bo določila strateške naložbe, in dejansko odgovorila na vprašanje, kakšne so prednosti in slabosti prodaje državnega premoženja. Načeloma pa smo v SD proti prodaji ključnih infrastrukturnih podjetij, največjih bank in zavarovalnic, ob prodaji pa zagovarjamo cilj, da je vedno treba imeti mednarodnega strateškega solastnika ali močno razpršeno lastniško strukturo, kjer država obdrži kontrolni delež (25% + 1 delnica), ter da obdržimo sedež podjetja v Sloveniji.“
„V LDS se ne zavzemamo za prodajo državnega premoženja za vsako ceno, prepričani smo, da moramo posamezne primere državne lastnine obravnavati ločeno. Država se sicer praviloma ni izkazala za dobrega upravljavca podjetij, obstajajo pa tudi izjeme. V LDS tako podpiramo prodajo NLB strateškemu partnerju, zato, da se banka kapitalsko okrepi in doseže boljše upravljanje.“
„V DeSUS smo proti prodaji državnih podjetij za vsako ceno. Pristopili bomo selektivno. Nekaj strateških podjetij bi ohranili v državni lasti, v določenih dobrih podjetjih bi ohranili 25 plus eno delnico, vsa druga podjetja, ki niso pomembna za delovanje celotnega gospodarstva pa bi prodali. Za NLB je pomembno, da ostane v slovenski lasti, vendar je potrebno zaradi do sedaj neuspelih dokapitalizacij iz proračuna najti drugačno rešitev.“„V Zares nismo za razprodajo kapitalskih naložb države oz. za kategoričen umik lastništva, a vseeno menimo, da je treba obseg zmanjšati na razumno raven, še posebej tam, kjer je delež države tako nizek, da ne more aktivno sodelovati pri upravljanju podjetja ali pa gre za dejavnost, ki ni nacionalnega oz. strateškega pomena za Slovenijo ali pa podjetje za nadaljnje poslovanje potrebuje strateškega investitorja. Da ne bi še naprej prihajalo do zlorab nacionalnega oz. strateškega interesa (kot je bilo to npr. v primeru Mercatorja, Pivovarne Laško in Istrabenza), moramo določiti nacionalne oz. strateške kapitalske naložbe, pri čemer velja upoštevati panogo oz. dejavnost, lokalno umeščenost, lokalno (samo)oskrbo itd. Država ne more biti "dežurni dokapitalizator" oz. zagotavljati dodatna sredstva za podjetja, ki slabo poslujejo.“
Po mnenju Slovenske nacionalne stranke morajo naložbe, kot so NLB, NKBM, Adria, Slovenske železnice, Luka Koper, itd., ostati v državni lasti. Podpirajo pa vstop strateških partnerjev. „Pri upravljanju državnih naložb zastopamo stališče, da je potrebno najprej sankcionirati vse, ki so z našim denarjem počenjali tisto, česar z lastnim denarjem ne bi nikdar. Pred prodajo deležev v NLB in NKBM bi od odgovornih oseb, ki so dajale nezavarovane kredite, terjali odgovornost za slabo poslovanje bank, in izterjali odškodnino, saj se natančno ve, kdaj so bili podeljeni krediti in kdo je takrat vodil banko. Podjetja v državni lasti pa bi morali voditi izključno izkušeni bančni strokovnjaki, ki so se s svojim delom že dokazali in ki bi kot zagotovilo, da bodo z državnim premoženjem odgovorno poslovali, bili pripravljeni zastaviti svoje osebno premoženje."Naprej Slovenija meni, da se morajo takoj umakniti iz teh ustanov in politike „vsi tisti, ki so pokradli oziroma izpraznili blagajne NLB, zavarovalnic in drugih državnih podjetij, ki so v v stečaju in na robu bankrota“.
Stranka enakih možnosti pa pravi takole: „Nekaj volitev nazaj se je spraševalo za manjša podjetja. In so šla tujcem. Dovolj je bilo. Ni več umika, potrebna je ekonomska neodvisnost in zmanjšanje socialnih razlik, participacija delavcev pri dobičku, demontaža ideologije korporativizma, transparentnost v delovanju javnih institucij, omejitev privilegijev funkcionarjev.“
Stališče stranke TRS je, da naj se država kot solastnica umakne iz tistih podjetij, ki niso v skladu s paradigmo trajnostnega razvoja.
