Volitve 2011: Primerjava strankarskih predlogov za rešitev javnega dolga

Slovenija | 19.11.2011, 09:30

Dnevi, ki nas ločijo do predčasnih volitev, vse bolj načenjajo vprašanje, kako rešiti slovensko gospodarstvo. Stranke v svojih volilnih programih poudarjajo, da je terba zmanjšati javni dolg in predvsem javni primanjkljaj, ki je v zadnjih treh letih dosegel vrtoglave višine tik pod šestimi odstotki BDP. Ob tem se postavlja vprašanje, kako zganiti gospodarstvo, ki je po številnih napovedih na robu propada pred novo recesijo.

Stranke in gibanja, ki bodo kandidirali na decembrskih volitvah, smo povprašali o tem, kako bi zmnajšali javni dolg, kako bi se lotili davkov in kakšno je njihovo stališče do DDV-ja. Objavljamo odgovore tistih strank, ki so pravočasno poslale svoje odgovore.

Jankovičeva Pozitivna Slovenija bi najprej odpravila kreditni krč ter sprejela pokojninsko in zdravstveno reformo. Reorganizirala bi javni servis in s tem pospešila upravne postopke, z mehkimi metodami pa število javnih uslužbencev znižali za 2% na leto. Z davčnimi olajšavami bodo spodbujali naložbe, ki prinašajo nova delovna mesta, naložbe in gospodarsko rast, s tem pa tudi večje javno-finančne prilive. Del paketa je tudi dvig zgornje stopnje DDV z 20 na 21%. Državljanom z nizkimi prejemki in brez premoženja bi davke znižali, bolj pa bi obdavčili višje prejemke in luksuzno premoženje.

Cilju zmanjševanja javnega dolga bodo v SD podredili izvajanje proračunskih politik in organizacijo javne uprave. Dolgoročno vzdržnost javnih financ bodo zagotovili s spremembami na področju pokojninskega in zdravstvenega varstva. Popravili bodo davčni sistem, zagotovili čim bolj enakomerno porazdelitev davčnih bremen. Obljubljajo znižanje davkov na plače in povečevanje davkov na premoženje, predvsem na luksuz, oprostitev davka od dobička pravnih oseb za strateške panoge, povečanje izdatkov za raziskave in razvoj in uvedbo olajšav za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Socialni demokrati ne podpirajo enotne davčne stopnje, niti dviga stopnje DDV.

DeSUS trdi, da javnega dolga v kriznem času ni mogoče zmanjšati, bodo pa zmanjšali javno porabo in privarčevan denar namenili za zagon gospodarstva in nove naložbe. So za oprostitve oziroma zmanjšanje davka na dobiček za prva leta po ustanovitvi novega podjetja, za zmanjšanje oziroma oprostitve plačila prispevkov pri zaposlitvi pripravnikov in pri zaposlitvi brezposelnih, ki so starejši od 50 let, so za uvedbo pavšalnih davkov za mikro podjetja. Stranka upokojencev ne podpira enotne stopnje DDV. Pristali bi na dvig DDV-ja za višjo stopnjo, nižja pa mora ostati nespremenjena pri 8,5 %.

V Zaresu se strinjajo, da je vzdržna konsolidacija javnih financ nujna. Najbolj pomemben ukrep je po njihovem zniževanje proračunskega primanjkljaja, omejevanje zadolževanja, predvsem podjetij in finančnih ustanov. Na daljši rok treba sprejeti tudi strukturne reforme; pokojninsko in zdravstveno. Stranka Zares meni, da lahko k konsolidaciji država pripomore tudi s prodajo in boljšim upravljanjem kapitalskih naložb. Ne podpirajo zniževanja davkov. Po njihovem je potrebna prerazporeditev davčnih bremen, uvedba zelene davčne reforme, v sklopu dohodninske zakonodaje pa razbremenitev srednjega sloja. Podpirajo dvig višje stopnje DDV-ja za eden do dva odstotka.

TRS bo javni dolg zmanjševal z rastjo zaposlenosti, predvsem v zeleni ekonomiji. Znotraj razvoja trajnostne energetike in gradbeništva predvidevajo 30 do 50 tisoč novih delovnih mest. Več tisoč delovnih mest vidijo tudi v socialnih servisih in storitvah. V stranki TRS se zavzemajo za oblikovanje več davčnih razredov, povečanje davčne stopnje za najbogatejše, uvedbo davka na luksus in neaktivno premoženje. Ne podpirajo enotne stopnje DDV-ja, vendar brez obrazložitve.

V SLS bodo omejili nadaljnje zadolževanje tako, da bo po letu 2013 vse namenjeno projektom, ki bodo pospeševali gospodarsko rast in produktivnost ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. “Po tem obdobju je nujen sprejem in uveljavitev ustavne določbe uravnoteženega tekočega proračuna brez zadolževanja. V SLS si bomo zastavili cilj, da do leta 2015 uravnotežimo državni proračun, nato bo rast odhodkov omejena na 50 odstotkov rasti prihodkov.” V SLS bi dvignili mejo za ekstremno visoke prihodke, dodatno bi obdavčili lastnike neuporabljenih nepremičnin, razmišljajo o dodatnem dohodninskem razredu. Poleg tega bi uvedli družinsko dohodnino, znižali davek od dohodka pravnih oseb in uvedli pavšalni davek za mikro podjetja. Ljudska stranka ne podpira zvišanja DDV-ja. Finančne rezerve bodo iskali v nižanju stroškov, predvsem v javni upravi, zmanjšanju števila ministrstev, z racionaliziranjem števila državnih funkcionarjev, s strukturnimi reformami, preoblikovanjem sistema socialnega varstva.

LDS meni, da zadolževanje ne sme preseči 45% GDP. Predlagajo mehke ukrepe znotraj javne uprave, denimo brez nadomeščanj odhajajočih, nujni pa sta reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema. LDS namerava davčno razbremeniti nižji in srednji sloj ter naložbe, in sicer z naslednjimi ukrepi:

- spremembo dohodninskega sistema, ki bo omogočala popolno oprostitev davka resnično socialno ogroženim,

- spremembo dohodninskega sistema za razbremenitev srednjega razreda – višje neto plače in omejitev zgornje višine vseh prispevkov iz bruto plač,

- uvedbo investicijskih olajšav pri plačilu davka na dobiček.

Tudi LDS nasprotuje kakršnim koli dvigom davkov, tudi dvigu DDV-ja, ker bi šlo le za kratkoročen ukrep za javnofinančno stabilizacijo.

Nova Slovenija bo javni dolg zmanjševala z varčevanjem, racionalizacijo državne uprave, doslednejšim pobiranjem davkov in s spodbujanjem gospodarske dejavnosti. “Boljše gospodarske razmere pomenijo večje prilive v proračun in s tem tudi lažje zmanjševanje javnega dolga,” menijo.

Nsi podpira znižanje davkov, zlasti za razbremenitev plač. “Danes so slovenske plače obremenjene 50 %, v Nemčiji na primer 35 %. Ker so davki previsoki davkov, se številni izogibajo njihovemu plačevanju. Če bi bila obremenitev plač nižja, bi država pobrala več davkov.” V Nsi niso za enotno stopnjo DDV-ja in nasprotujejo njegovemu zvišanju.

SMS – Zeleni za zmanjševanje javne zadolženosti predlagajo spodbujanje trajnega in izvoznega gospodarstva ter določene finančne ukrepe: znižanje nenujnih javnih stroškov, večjo preglednost in boljša metodologija izvedbe javnih naročil, večja gospodarska aktivnost na področju zelene industrije in storitev. Zeleni se zavzemajo za zeleno davčno reformo. Menijo, da se z učinkovitejšim nadzorom lahko zbere veliko več sredstev in posledično zniža DDV ter davek na plače. Zavzemajo se za načelo fiskalne nevtralnosti, kar pomeni da se višje dajatve na katerokoli izdelke in dejavnosti, ki povzročajo škodo okolju, namenijo za znižanje obstoječih obremenitev na delo (npr. nižji prispevki). Obdavčili bi torej okoljski luksuz - okolju škodljive proizvode ali dejavnosti z zelenimi okoljskimi davki. Od tod tudi odgovor, da DDV-ja ne bi dvigovali.

Cilj SDS je zmanjšanje javnih odhodkov na 45 % BDP do leta 2015. Pri tem predvideva dve izhodišči za javnofinančno konsolidacijo; ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in varčevanje javnega sektorja (zmanjšanje obdavčitve dohodkov, povečanje olajšav ter davčni ukrepi za lažji začetek poslovanja). Sprememb DDV-ja v Slovenski demokratski stranki ne podpirajo.

Glede davkov ima SDS vrsto predlogov:

- sprememba dohodninske lestvice, da bodo prejemki najproduktivnejših delavcev manj obdavčeni,

- oprostitev davka na dohodke od inovacij,

- povečanje olajšave zainovacije na 100 %,

- pavšalna obdavčitev za mikro podjetja in s.p.,

- postopno znuižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb iz 20 % na 15 %,

- neomejena 40 % investicijsko olajšavo.

Gledano iz vidika SNS bi bila na nacionalnem nivoju sprejemljiva meja javnega dolga v višini do 20 % BDP. Znižanje javnega dolga pogojuje varčevalna politika javno finančnega sektorja, ob višanju rasti bruto družbenega proizvoda. V SNS bodo revidirali celotno davčno zakonodajo. Ponovno bodo uvedli sistem 5 dohodninskih razredov. Izterjali bodo vse davčne dolžnike, neplačane socialne prispevke, ponovno bodo uvedli dohodninsko olajšavo za nakup nepremičnin. Davek od dohodka pravnih oseb bodo iz 20 % znižali na 15 %. “Plačilne roke bomo uredili na način, da bodo veljali za vse enako (npr. 30 dni), uvedli bomo pavšalni davek za mala podjetja in obrtnike in olajšave za investicije v podjetniške zamisli, sprostili bomo možnost samozaposlitve ob pavšalni obdavčitvi.” V SNS ne podpirajo uvedbe enotne stopnje DDV, pač bodo za večanje bruto družbenega proizvoda znižali na stopnjo DDV-ja 15 %.

Naprej Slovenija predlaga, da se javni dolg zmanjša z ukinitvijo državnega sveta, polovičnim številom občin, poslancev, občinkih svetniko, 20% znižanjem mas plač za upravljanje države in občin, investiranjem dela teh prihrankov vdobro delujoča podjeta za nova delovna mesta, predsednik države je istočasno predsednik vlade, urad predsednika države se ukine(fevdalni ostanek), največ 9 ministrov v vladi itd. Naprej Slovenija podpira selektiven in socialno pravičen pristop do davkov, torej višjo obdavčitev nadstandarda.

Stranka enakih možnosti meni, da sta v Sloveniji za povečanje javnega dolga v veliki meri kriva korupcija in klientelizem. Javni dolg bi zmanjševala z razbremenjevanjem in spodbujanjem malega gospodarstva, inovativnosti, dobrih projektov, kar bo pripeljalo do novih prilivov, pa tudi zmanjšanjem stroškov državne uprave. V stranki enkih možnosti trdijo, da smo Slovenci eni najbolj obdavčenih ljudi na svetu, zato tudi ne podpirajo dviga DDV-ja. “Nismo za obdavčitev knjig in izdelkov, ki vzpodbujajo slovensko kulturo, ter znanje v družbi. Potrebna je temeljita prenova ekonomske politike, ki bo temeljila na medsebojni delitvi, pravičnosti, predvsem pa v korist ljudi in ne kapitala,” so za Radio Ognjišče sporočili iz stranke.