Slovenska cerkev v Pensilvaniji bo lahko le deloma zaživela

Cerkev na Slovenskem | 08.11.2011, 06:06 Petra Stopar

Slovenska cerkev v ameriški zvezni državi Pensilvanija bo lahko spet zaživela, a le deloma. Pristojna škofija Allentown se je namreč odločila, da bo v šestih cerkvah, ki jih je pred več kot tremi leti zaprla, dovolila pogrebne obrede in občasna praznična bogoslužja. Med temi cerkvami je tudi slovenska cerkev Sv. Jožefa v Bethlehemu. Farani si ob tem še naprej prizadevajo za popolno odprtje cerkve.

Nekdanji škof Allentowna Edward Cullen se je leta 2008 odločil zapreti 47 cerkva oziroma župnij v Allentownu, Betlehemu in okolici, ker je primanjkovalo duhovnikov, sredstev za vzdrževanje zgradb in tudi faranov. Zaprl je tudi slovensko cerkev Sv. Jožefa, vendar so se tamkajšnji ameriški Slovenci pod vodstvom ustanovitelja Združenja pobratenih mest Bethlehem - Murska Sobota Stephena Antalicsa uprli.

Toda škofija je pogovore zavračala in Slovenci so se pritožili na sodišče v Vatikanu, ki je razsodilo, da je škofija ustrezno ravnala glede reorganizacije z združevanjem župnij, ni pa imela utemeljenih razlogov za zaprtje cerkva. Škofija se je na odločitev pritožila, a je maja pritožbo umaknila, češ da je Vatikan odločil, da cerkve ostanejo zaprte, vendar ohranijo „kanonski status“, kar pomeni, da se v njih lahko izvajajo verski obredi, o njihovem načinu in pogostosti pa odloča škofija.

Odvetnik Joseph Fuisz, ki je pomagal k uspehu slovenskih faranov pri pritožbi, je pojasnil, da je to nova nelogična in po nepotrebnem maščevalna poteza škofije. Napovedal je, da bodo najprej sami pogledali in preučili domnevno pojasnilo Vatikana in se odločili za nadaljnje korake. Po odvetnikovih besedah farane skrbi, da ostaja cerkev pod ključem in ker ne vedo, v kakšnem stanju je. Slišijo le govorice, da je morda nekaj poplavne škode, vendar ljudi ne morejo prositi za prostovoljne prispevke za popravilo, dokler status ni povsem jasen.

Peter Borre iz sveta ameriških župnij, ki ima izkušnje z bojem proti zapiranju cerkva na območju Bostona in v boju s škofijo Allentown pomaga dvema cerkvama, je za ameriško tiskovno agencijo odločitev škofije označil za navadno žalitev. „Škofija faranom sporoča, da so stari in bodo počasi odmirali, zato krstov in porok ne potrebujejo. Lahko pa imajo svoje pogrebe,“ je dejal Borre.

Škofija v Pensilvaniji sicer še naprej skuša prodati župnišče in parkirišče cerkve Sv. Jožefa, ki so jo v začetku 20. stoletja postavili slovenski priseljenci z lastnim delom in prispevki. Tiskovni predstavnik škofije Matt Kerr je za lokalni časopis The Morning Starr dejal, da sodbo Vatikana razumejo tako, da zadeva le cerkveno zgradbo, ki je tako ne morejo prodati, ne govori pa nič o župnišču in parkirišču. Četudi bi cerkev kasneje morda odprli, pa bo župnišče ostalo v združeni župniji Cirila in Metoda in pri Sv. Jožefu ni potrebno, dodaja Kerr.

Najbližja slovenska katoliška cerkev za približno 2000 zamejcev je trenutno cerkev Sv. Cirila in Metoda v New Yorku.