Po Brščičevem mnenju je slovenski liberalizem le verzija socialdemokracije
Slovenija
Najnovejša številka Tretjega dne, krščanske revije za duhovnost in kulturo, je posvečena osvetlitvi odnosa med krščanstvom in liberalizmom. V njej je tudi pogovor urednika Aleša Mavra z mag. Bernardom Brščičem, ki osvetljuje pogosto konfliktno razmerje med enim in drugim. Brščič ob tem ugotavlja, da je pravi, klasični oziroma konservativni-liberalizem ne samo združljiv s krščanstvom, ampak je pravzaprav eden izmed njegovih miselnih izvorov.
Brščič med drugim opozarja, da težav z liberalizmom nimamo samo pri nas, ampak gre za globalen problem. Pri tem omenja protislovje v katero je ujeta stranka LDS, saj je njena dvajsetletna politika daleč od liberalizma. Tudi to, kar smo imeli v času delitve duhov, ni bil pravi klasični liberalizem, ampak se je odlikoval predvsem po svojih napadih na katolištvo. Ker se klasični liberalizem v našem prostoru ni uveljavil ne takrat ne danes, še vedno izkušamo in mislimo, da je v ospredju liberalizma protikatolištvo.
Brščič ugotavlja, da ta miselna tradicija izhaja iz lažnega liberalizma, ki korenini v francoskem razsvetljenstvu. Nasprotuje krščanstvu tako v religioznem kot kulturnem smislu in s tem zavrača tudi druge neformalne resničnosti, ki so ključne za vzpostavitev dobre družbe. Vrlina klasičnega liberalizma pa je v tem, da ne zagreši pojmovne zmote in liberalizma ne enači z moralno filozofijo. Liberalizem ni moralna filozofija, je politična filozofija, ki se ukvarja s tem kaj lahko posamezniki in država naredimo drug drugemu. Lažni liberalizmi pa po mnenju Brščiča nasprotno iz liberalizma oblikujejo etično doktrino, ki hitro zdrsne v moralni relativizem, v libertinstvo, v čaščenje posameznika kot merila vsega.
Dobre, liberalne družbe ni mogoče oblikovati onstran minimalnega skupnega imenovalca, ki ne more biti prav daleč od desetih zapovedi. Družbe, ki ne temeljijo na spoštovanju družine, prepovedi kraje, promiskuitete in laži in spoštovanju zasebne lastnine so evolucijsko nestabilne. Pričakoval bi, da bodo stranke, ki se želijo umestiti na desnico izhajale iz vrednot odgovornosti posameznika, judeokrščanskega etosa, družine, zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude. Žal imamo pri nas zgolj socialiste različnih barv, še ugotavlja Bernard Brščič v pogovoru za Tretji dan in dodaja, da je liberalizem, ki ga trenutno poznamo pri nas, le nova verzija socializma.
