Diši po pomladi, a ...

Slovenija | 30.11.2011, 12:06

4. decembra se bomo prvič v zgodovini naše države odpravili na predčasne parlamentarne volitve. Zakaj je prišlo do njih? Ob 110 tisoč brezposelnih, strmi rasti državnega dolga, povečanem tveganju revščine, močnih padcih na lestvicah konkurenčnosti in aferah menim, da ni potrebno posebej razglabljati, kaj je krivo za takšno stanje. Tranzicijska levica nas je pripeljala do točke, ko so tudi volivci ocenili, da tako ne gre več naprej.

Raziskave javnega mnenja kažejo, da se strankam, ki so nas pripeljale v stanje, v kakršnem smo, ne obeta najbolje. LDS in Zares, ki računata na vstop v parlament, verjameta, da bosta v prihodnje delali bolje, a volivci so kljub zaresni preračunljivosti in liberalni zvestobi ocenili, da si tega zaupanja ne zaslužita. Tudi največji vladni stranki SD je padla podpora, tako kot so se razbile želje njenega predsednika o enoglasni in gospodarsko napredni državi. Danes smo vse prej kot to - razdelila nas je oblast, ki se nam sedaj ponuja v novi preobleki, razdelila nas je politika afer tranzicijske levice, ki je na račun davkoplačevalcev polnila svoje mehove z zlatim žitom, večini pa pustila suho proso. Vladno politiko je krojil tudi DeSUS, ki danes ponovno stavi na upokojence, ki bodo glede na ankete ponovno nasedli zavajajočim obljubam, tudi takim, kot so bile leta 2008 o tisočih evrih pokojnine. Res me zanima, za koliko so se vam dvignile pokojnine v zadnjem mandatu, kaj več ste si lahko privoščili tako upokojenci kot tudi vsi ostali, kajti danes so mnogi na pragu revščine. Bili so dnevi obljub, lepega govorjenja, tudi o obdavčitvi luksuza. Tega stroška si stranke, ki so nam vladale v minulih treh letih in predstavljajo sam cvet slovenskih bogatašev, niso izglasovale. A danes ponavljajo iste besede, govorijo, da bodo to storili, češ da sedaj za to ni bilo posluha. Verjamete, da bodo res? Jaz ne!

Za to trditev imam precej razlogov, a naj se ustavim zgolj pri enem. To je pri novem obrazu, obrazu, ki je, tako trdijo mnogi, polepšal našo prestolnico, jo naredil prijetnejšo na pogled, a jih ne zanimajo stroški, ki so ob tem nastali, neplačani delavci, težave s podizvajalci - ne, te zgodbe jih pri ljubljanskem županu, ki je na lestvici 100 najbogatejših Slovencev, sploh ne motijo. Ne vidijo jih. Zanj in stranke tranzicijske levice smo postavili dvojna merila. Laž so sprejeli kot napako, krajo si razlagajo z besedami: se je pač znašel. Je potem pričakovati, da bo prav ta človek, katerega zamolčani premoženjski seznam se je v zadnjih dneh prav lepo povečal, predlagal zakon o obdavčitvi luksuza? To verjamejo tisti, ki vidijo zgolj lepo Ljubljano, ne vidijo pa ozadja, kot ga ima gospod z velikim nasmehom in z vse večjo nestrpnostjo do drugače mislečih. Aktivirala se je vsa komunistična oblast, na čelu z botri: nekdanjim predsednikom države, predsednikom zveze borcev, seveda pa ne gre brez ideološko usklajenih in programiranih intelektualcev diktatorjeve šole. Vsi ti so obupali nad mlačnostjo lepega predsednika vlade in si na vrhu zaželeli nekoga, ki bo z več južnega pedigreja uredil zadeve tako, da bodo še naprej vladali na isti način, le s to spremembo, da bo sedaj disciplina veliko večja in da se bo odvisnost od intelektualcev diktatorjeve šole usidrala v prostore vseh vladnih uradov, pa ne zgolj za en mandat. Mnogi ob tem trdijo, da ne smemo gledati nazaj, da moramo pogled usmeriti v prihodnost! Popolnoma se strinjam, a spoštovani, kdo je prišel na ljubljanski magistrat moledovat za kandidaturo - a ljudje, ki jih skrbi prihodnost? Ne, to so ljudje, ki jih skrbi njihova umazana preteklost, ljudje, ki želijo z istimi metodami diktatorjeve domovine vladati še naprej. Kdo torej ni usmerjen v prihodnost?

Da je politično prizorišče res vroče, posebej ker diši po pomladi, dokazuje aktiviranje vseh komunističnih elit. Predsednik zveze borcev svojemu volilnemu stroju pošilja navodila za glasovanje, nekdanji predsednik države pa namerava s svojo podporo LDS-u pomagati pri prestopu parlamentarnega praga. To še ni vse! Da so zadeve res bizarne, dokazuje iskanje igle v senu, ko so na predsednika SDS zgrnili novo zgodbo, tokrat o njegovih nepremičninah, ker očitno afera Patria ne vžge več, saj je vse več dokazov, da pri tej zgodbi težko pokažeš s prstom na nekoga, ki naj bi dobil nekaj na neznanem kraju neznanega dne. V potenciranje premičninske zgodbe se je vključila tudi nacionalna televizija - oziroma novinarka te televizije, ki je žena lobista, ki naj bi sodeloval pri kampanji ljubljanskega župana. Ta je namreč na predsednika SDS naslovila identična vprašanja kot njen mož ob pripravi „posebnega gradiva“ o nepremičninah prvaka SDS. Res, igra postaja zelo umazana! Strah pred novo pomladjo je vse večji! Aktiviranje t.i. predvolilnih bombic se bo do petka zagotovo stopnjevalo. Vprašanje je, koliko jim bomo nasedli, kako dvojna merila bomo imeli pri ocenah o resničnih, ne pa napihnjenih in medijsko sproduciranih podatkih.

Pred nami so dnevi odločanja. Poteka predčasno glasovanje, a dan D bo v nedeljo. Odločili bomo, kdo bo tisti, ki bo reševal Slovenijo vseh negativnih ocen, ki bo državljanom s pametnimi rešitvami vrnil zaupanje in upanje. Komu torej zaupati svoj glas? Na bom ovinkaril s floskulami, kot so: tistim, ki zagovarjajo to in ono, tistim, ki so pravični, domoljubni, jih skrbi naša država“ - pa to so zadeve, ki jih ponavljajo vsi! Zazrt v lepšo prihodnost, kot so bili moji starši leta 1990 in 1991, verjamem, da nas iz krize ne more popeljati nekdo, ki s ponosom gleda na voditelja nekdanje skupne države, diktatorja, ki je uničil vse, ki so si upali razmišljati nekoliko drugače. Ne zaupam stranki, ki je laž spremenila v napako, še manj stranki, katere člani so kradli kot srake in si na račun še danes neplačanih delavcev postavili vilo z bazenom, kako zaupati nekomu, ki je razvrednotil človeško življenje, in nekomu, ki je z zavajanjem in predstavami o smetiščih kantah obljubljal v kriznih časih nedosegljivo.

Slovenija ima v nedeljo zgolj dve možnosti - ali izbere stranke prihodnosti ali stranke s pedigrejem preteklosti in navdihom diktatorstva. V 20. letih je bilo več kot dovolj časa spoznati, do katere točke nas je pripeljala vladavina LDS-a, kje se je končala vladavina SD-ja. Kako prepletene so bile stranke tranzicijske levice, dokazujejo korupcijske zgodbe, ki so vso bedo pokazale v minulih treh letih. Priča smo neslavnemu pogrezanju levičarske zgodovine, ki jo sedaj po bilki ljubljanskega župana želijo obdržati na površju. V neki meri jim bo to uspelo, a zagotovo po vsem, čemur smo bili priča, ne bo mogoče skriti preteklih grehov - prevelike zadolženosti, enormnih kreditov, ki so bili izdani z nenormalno nizkimi obrestnimi merami, bogatih vil in jaht, na črno zgrajenih vikendov in bazenov, izkoriščenih delavcev, tajkunstva, koruptivnih poslov in pohojenega človeškega dostojanstva. Bomo torej zaupali tej opciji, ki nas izigrava že od leta 1990 naprej, ki nam seje prihodnost, hkrati pa se trdno oklepa partijskega režima? Druga možnost, ki pa se nam ponuja in je Slovenija še ni preizkusila, pa je nekaj, kar diši po pomladi. Stranke NSi, SDS in SLS imajo res različne programe in stališča, a njihov cilj je isti: boljša Slovenija. Obšle so izključevanje, v volilno kampanjo niso vstopile s pogoji, katero ministrstvo želijo, predstavile so nam programe, neobremenjene s preteklostjo, ki bo glede na gospodarsko zapuščino res neprijetna. Še kako na mestu je vprašanje: „Kdo je postavljal pogoje v času kampanje, kdo je izključeval, kdo je želel za vsako ceno uničiti nasprotnika?“ Tega želijo programirani intelektualci diktatorjeve šole, ki naokrog trosijo besede, da so se na procesiji zbrali zato, da bi uničili predsednika SDS - to je izključevanje in mislim, da ni potrebno naštevati, kdo vse je moledoval na ljubljanskem magistratu. Ne trdim, da lahko pomladna opcija čez noč popelje našo Slovenijo v deželo, kjer se bosta cedila med in mleko, a te priložnosti še ni dobila! Imeli smo popolnoma levo vlado in tudi mešane, a popolnoma desne Slovenija v svoji 20-letni zgodovini še ni okusila.

Ker verjamem v prihodnost, ker sem prepričan, da mi nekdo, ki je uničil dostojanstvo človeka, ki je izigral malega delavca in se na njegov račun okoristil, vem, da odločitev v nedeljo, 4. decembra, ne bo težka. Naj sklenem z besedami, ki so jih v pastirskem pismu pred volitvami zapisali slovenski škofje: „Potrebujemo demokratično državo, ki bo spoštovala življenje in človekovo dostojanstvo, ki bo varovala družino, posvečala dolžno pozornost vzgoji mladine za vrednote, na katerih temelji pošteno in srečno življenje, ter skrbela za solidarnost z ljudmi v stiski in preizkušnji ter za zdravo okolje.“

Zato se v nedeljo pametno odločite, da bomo v slovenski prostor vrnili upanje in zaupanje.