Ustanovna seja novega sklica DZ najpozneje 24. decembra
Slovenija
Na nedeljskem glasovanju so se volivci in volivke izrekli, komu so zaupali svoj glas, na končne izide volitev pa bo treba počakati še dober teden. Nov sklic DZ se mora na ustanovni seji sestati do 24. decembra nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predložil kandidata za novega mandatarja.
Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev pa bo treba počakati še osem dni, ko bodo glasovom volivcev prišteli še glasovnice iz tujine. V ponedeljek pa bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Uradni izidi bodo predvidoma znani 16. decembra.
Kljub temu da so novi poslanci že izvoljeni, pa dosedanjim poslancem še ni prenehal mandat. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se namreč konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po izvolitvi, določa ustava. Nov državni zbor mora biti tako sklican najpozneje do 24. decembra. Predsednik republike Danilo Türk bo teoretično lahko prvo sejo sklical šele po objavi dokončnega uradnega izida volitev, ko bo tudi dokončno znano, katerih 90 kandidatk in kandidatov je bilo izvoljenih.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.
Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in njene člane. Novoizvoljeni zbor bo v tem času dejansko brez vodstva. Zato poslovnik določa, da njegovo prvo sejo v skladu s poslovnikom vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši poslanec.
Poslovnik novoizvoljenim poslancem nalaga, da ustanovijo poslanske skupine najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora. Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji parlamenta izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora.
Predsednik države Danilo Türk pa bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložil državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.
Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
