Aldo Giordano
Luksemburg: Brez vere ni Evrope
Cerkev po svetu
Svet Evrope je v Luksemburgu organiziral srečanje o vlogi medijev v pospeševanju medkulturnega dialoga, strpnosti in medsebojnega razumevanja ter svobodi medijskega izražanja glede na kulturno in versko raznolikost.
Udeleženci so ob koncu srečanja poudarili, da je treba podpreti program stabilnega dialoga med Svetom Evrope in predstavniki religij, verskih skupnosti in medijev. Brez pomoči s strani religij se namreč ne more graditi Evrope. Še posebej v vedno bolj kulturno raznolikem okolju, kjer so skupne vrednote v nevarnosti, da bodo pod vplivom relativizma postale prazne, brez vsebine in brez veljave, je bilo rečeno na srečanju.
Dogodka so se udeležili verski voditelji, predstavniki mednarodnih organizacij in strokovnjaki s področja medijev. Med drugim je bilo izpostavljeno, da je treba prisluhniti tistemu, kar imajo verske skupnosti na evropski celini povedati glede vzajemnega spoštovanja in plodnega sobivanja. Gre za področje, na katerem imajo verski predstavniki, predvsem krščanski, posebne izkušnje, ki so se gradile skozi desetletja ekumenskega sodelovanja med različnimi verami. Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Svetu Evrope Aldo Giordano zatrjuje, da je opaziti novo pozornost in večje zavedanje o pomembni vlogi religij. Perspektiva je pravilna, saj na srečanju ne gre za to, da bi se medverski dialog nadomestilo s čim drugim, kot se to že dolgo dogaja na drugih mestih, trdi Giordano. Dodaja, da gre za to, da se prizna, da je religija odločilna za kulturno identiteto Evrope, ki je očitno krščanska. Ravno na podlagi te identitete, ki je po naravi usmerjena v odpiranje k drugemu, evropska celina išče prave poti, da bi pristopila k novim izzivom, pred katere je postavljena.
Svet Evrope je z organizacijo srečanja v Luksemburgu priznal pomembno vlogo, ki jo imajo tradicionalno novinarstvo in novi mediji pri pospeševanju tako strpnih drž na eni strani kot sovražnih na drugi do različnih verskih skupnosti. Treba pa je tudi poudariti, da objektivne in stalne razlike, ki obstajajo med verami, ne morejo biti vedno izgovor za nastanek sovražnih čustev, za katere je vzrok pogostokrat nekje drugje. Kot pravi generalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc Duarte Nuno Queiroz de Barros da Cunha, imajo religijo mnogo tega povedati pri oblikovanju večkulturne skupnosti. Da sodelujejo pri tej izgradnji so navsezadnje spodbujene tudi s strani medijev. A obenem bi bilo dobro, da mediji osvojijo več znanja in se bolje seznanijo z vsebinami, ko pripovedujejo o verskem življenju skupnosti. Stereotipi in senzacionalizem sta namreč zelo očitni nevarnosti. Vidna pa sta tudi veliko pomankanje profesionalne verodostojnosti in neznanje, ki sta največja sovražnika strpnosti. Ekstremizem žal ni nekaj novega v Evropi. Kot je dejal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, v Evropi prihaja do polarizacije, tudi zaradi gospodarske krize. Priča smo uspehom strank, ki stavijo na diskriminacijo do romov, antisemitizem, sovražne drže do muslimanov. Po njegovem prepričanju se morajo muslimani in nemuslimani med sabo bolje spoznati. Treba je namreč priznati velik vpliv, ki ga je imel islam na evropsko kulturo, a obenem je treba priznati tudi pomembno vlogo krščanstva pri oblikovanju identitete Evrope.
Gre za skupne vrednote, in to ne tiste, ki so pod zgodovinskim in kulturnim vplivom, ampak tiste, ki imajo univerzalni karakter, v kolikor so neločljivi del človeške narave. Laurent Mazas iz Papeškega sveta za kulturo trdi, da so splošne človekove pravice dediščina, ki jo je Evropa prejela od krščanstva in ki nimajo ničesar skupnega s pravnimi spremembami. V trenutku, ko se določa skupni temelj sobivanja, katoličani izpostavljajo, da so univerzalne vrednote tiste, ki jih ima Evropa ravno kot del svoje identitete. Kot je bilo rečeno na srečanju v Luksemburgu, če hočemo zgraditi mostove, je prav, da se ne rušijo gore.
