Pogovor o odgovornem državljanstvu
Pogovor o: Kaj pomeni biti odgovoren državljan?
Slovenija | 23.11.2011, 18:25
4. december je vse bližje, z njim tudi prve predčasne parlamentarne volitve v naši državi. Stranke, ki so se podale v boj za glasove volivcev so dejavne že kar nekaj časa, slišati je veliko obljub, kot običajno, ne gre brez negativne kampanje. V medijih lahko spremljamo številna soočenja, zdi se tudi, da kar tekmujejo med seboj z objavami javnomnenjskih raziskav in volilnih napovedi. A v tokratni oddaji Pogovor o to ni bilo v ospredju. Govorili smo o odgovornosti vsakega državljana, tudi katoličana, pri sooblikovanju prihodnosti Slovenije.
Kako pomembno je dejavno sodelovanje in udeležba na volitvah? Je razmišljanje v smeri "saj so vsi isti" lahko izgovor za apatičnost? Kakšna je lahko vloga državljanov, tudi katoličanov, pri iskanju rešitve iz trenutnega položaja? Odgovore so nam ponudili tajnik in član Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, pater dr. Tadej Strehovec in dr. Ivan Štuhec ter sodelavka Slovenske Karitas Jožica Ličen in Mojca Perat v imenu Sveta katoliških laikov Slovenije.
Ocena trenutnega položaja naše države
Pater Strehovec ocenjuje, da smo v Sloveniji naveličani obstoječih problemov v politiki in gospodarstvu, po drugi strani se mu zdi, da v državljanih tli velika želja po spremembah. Ličnova medtem poudarja, da nas položaj lahko skrbi. "Marsikdo med nami je izgubil orientacijo," je prepričana. Po njenem se tudi premalo zavedamo, da smo odgovorni eden za drugega. "Visoko izobražen kader, številni mladi, v katere je Slovenija prek šolstva vložila velika sredstva, zapušča državo," pa je opozorila Peratova. Dodala je, da se jih sicer aktivno vključuje v družbo in politiko, a se jih pri tem premalo posluša. Štuhec je poudaril, da vrednote, kot sta delo in poštenje, ki so ju Slovenci nekoč spoštovali, niso več vrednote. Po njegovem je postala vrednota to, "kako se znajdeš in kako v zakonih poiščeš tiste luknje, skozi katere lahko prideš do čim večjega profita".
Štuhec: Politiko smo umazali sami
Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pred tokratnimi volitvami skupaj s Slovensko Karitas in Svetom katoliških laikov Slovenije izdala dokument Naj se sliši vaš glas! Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije 2011. Ta poudarja pomen sodelovanja kristjanov v družbenih in političnih procesih. Po besedah patra Strehovca predvsem v času pred volitvami pride v ospredje odločanje med različnimi vrednostnimi sistemi. "Kristjani imamo zelo specifičen pogled na družbo, temeljne vrednote, človeško življenje, solidarnost, družino in tako naprej. Zelo pomembno je, da se kot kristjani zavedamo, da politika ni privilegij majhne skupine ljudi, samo nekaterih izbrancev, ampak da se zavedamo demokracije in tudi soodgovornosti do družbe, v kateri živimo," je dejal in dodal, da to kažemo, če javno spregovorimo o problemih, s katerimi se soočamo, da se javno zavzamemo za tiste vrednote, brez katerih ni prihodnosti, ter se udeležimo volitev in podpremo tiste, ki zagovarjajo naš vrednostni sistem. "Demokracija in demokratična družba lahko delujeta in obstajata, če so vsi državljani pripravljeni svojo državljansko aktivnost izkazovati na različne načine," je dejal Štuhec, ki pa je prepričan, da je problem sam pojem politike, ki ga razumemo kot tisto, kar je umazano. A politika po njegovem ne more biti umazana sama po sebi. "Stvari umažemo mi, zato je treba tudi v krščanskih krogih pokazati, da to, da je politika slaba, ni res. Kristjani smo še posebej poklicani, da ko vstopamo v družbeno in politično, da skrbimo, da upravljanje z oblastjo ni umazano, ampak da bi pokazali, da se da upravljati z oblastjo na pošten in korekten način, v skupno dobro vseh ljudi," je dodal. Po njegovem stavek "vsi so isti" nikakor ne drži, kar se kaže tudi v tem predvolilnem obdobju, ko mediji omenjajo šibke točke vseh kandidatov. S tem, da so vsi isti, se prav tako ne strinja Peratova. Kot še pravi, je človek politično in družbeno bitje, svojo odgovornost pa med drugim aktivno sprejema tudi tako, da gre na volitve. "Imamo svobodo mišljenja in govora. Lahko se združujemo in skupaj izvajamo različne projekte, različne civilne pobude. Skrbeti moramo za to, da gremo naprej," je dejala. Po njenem je potrebno tudi kritično razmišljanje. "Volitve so priložnost, da zavrnemo idejo, da so vsi isti," je dodal pater Strehovec. "Če preberemo različne volilne programe in če začnemo spremljati, kako jih politiki udejanjajo, vidimo, da so razlike velike. Kot državljani imamo možnost, da oddamo svoje glasove tistim, za katere menimo, da si prizadevajo za pravičnejšo družbo, bolj socialno in solidarno ter družinam prijazno, zato je udeležba na volitvah silnega pomena. Še predvsem za kristjane tako udeležba na volitvah ni nekaj poljubnega, ampak dolžnost, skrb, odgovornost, ki jo kristjani čutimo za družbo, v kateri živimo," je pojasnil pater Strehovec. "Kristjani smo še plašni," pa opozarja Ličnova, a dodaja, da se to spreminja, vendar potrebujemo še nekaj časa, da bi to začutili. "Ljudje v nas vidijo alternativo, bojim se, da je mi včasih sami v sebi ne vidimo."
Kako izbirati med številnimi in obsežnimi programi?
Stranke pred volitvami v kampanji poudarjajo programe, na podlagi teh naj bi se volivci odločali. V volilni boj se je podalo 20 strank, programi, ki jih ponujajo, niso majhen zalogaj, ampak obsežno branje, ki ga večina niti ne preleti, kaj šele podrobneje preuči. "Prva stopnja razlikovanja so neresne in resne stranke," je dejal Štuhec. Pojasnil je, da so neresne tiste, "ki se pojavijo vsakokrat pred volitvami, vmes pa ni od njih ne duha ne sluha. Zaradi mene imajo lahko zelo dobro napisan program, ampak so operativno nesposobne, da bi z njimi lahko resno računali." Katere stranke pa so resne? Po njegovem moramo gledati na to, da pokrivajo čim širši spekter družbenih problemov, da imajo nanje konkretne odgovore, predvsem pa tudi kilometrine. "Časi so preveč resni, da bi si zdaj privoščili eksperimente."