Trontelj: Dostojanstvo človeškega bitja je najvišja etična vrednota
Slovenija
Peti večer letošnjih, že 45. Nikodemovih večerov z naslovom Kaj lahko Cerkev reče na področju sodobnih etičnih in moralnih vprašanj, šolstva in vzgoje, so oblikovali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, rektor Univerze v Ljubljani dr. Radovan Pejovnik in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj.
Škof Jamnik je v svojem predavanju predstavil tri izzive, pred katerimi danes stoji Cerkev. To so prehod od dogmatizma in moraliziranja k poslušanju in dialogu, notranja svoboda, ki se kaže v pristnosti in čutu do bližnjega ter preseganje fatalizma. Za to je po njegovem bistvenega pomena, da smo „pristni, iskreni in da v tej potrošniški družbi nismo preveč otroci tega sveta, ampak da od te logike imeti, prehajamo k logiki biti.“ Opozoril je, da je krščanska drža svobodna in ne v tarnanju, da se ne da nič spremeniti „Če sem jaz drugačen, če je v meni več upanja, če sem sam bolj pogumen, če sem sam bolj osvobojen, je tudi svet okoli mene drugačen.“ To pa je po njegovem možno le „v osebnem srečanju z Jezusom, so ljudje začutili, da lahko začnejo znova, da je svet lahko drugačen, da so oni lahko drugačni.“
Rektor Univerze v Ljubljani, Pejovnik, je opozoril, da se je znanost v zadnjih desetletjih močno spremenila. Postala je tudi draga, plačajo pa jo lahko le razvita gospodarstva. „Dve tretjini raziskav financirajo privatne družbe. Te niso zainteresirane za globalna vprašanja. V principu so zainteresirane za to, da ustvarjajo dobiček.“ Opozoril je tudi na to, da izgubljamo stik s celovitim znanjem. „Vrtamo v globine znanja, ustvarjamo globoke vrtine. Na koncu vrtine pa ugotovimo, da smo v njej sami. Z drugim znanstvenikom se srečamo samo, če se ti dve vrtini slučajno pod vnaprej nenapovedljivim kotom zadeneta druga ob drugo.“ Vloga Cerkve je po njegovem v tem, „da je potrebno biti pošten in odprt, da je treba pogledati vase. Potem Cerkev ne more reči nič drugega, kar zahteva etika, resnica in trd in oster pogled vase.“
Akademik Trontelj pa se je v svojem predavanju vprašal, kako dosledni so različni etični sistemi. Po njegovem je dosleden samo katoliški etični sistem. „Že prva stvar je tale: človeško bitje zasluži varstvo življenja od spočetja do smrti. Tega ne najdete, jaz mislim, nikjer drugje.“ Pri tem je opozoril predvsem na novodobne utilitaristične bioetike, ki kot ničvreden koncept zavračajo človekovo dostojanstvo. „Na tem konceptu se gradijo človekove pravice. No oni pravijo temu ničvreden koncept, zlorabljen za postavljanje omejitev svobodni rabi biotehnologije.“ Prav dostojanstvo človekovega bitja pa je po njegovem najvišja etična vrednota.
