Papež o srečanju z Bogom ob prehodu iz tega življenja v večnost
Cerkev po svetu
Trg sv. Petra v Vatikanu je danes opoldne znova dodobra napolnilo veliko število romarjev in turistov. Med njimi se je nahajala večja skupina mladih, ki so se udeležili simpozija mladinske pastorale v organizaciji italijanske škofovske konference. Med pozdravom nemško govoreče skupine je papež Benedikt XVI. spregovoril o Carlu Lampertu. Danes popoldne bo v Dornbirnu, kot mučenec iz časov nacionalsocializma, prištet k blaženim.
Papež Benedikt XVI. je opoldne spregovoril o naši pripravi na odločilno srečanje z Bogom ob prehodu iz tega življenja v večnost. Oprt na svetopisemska besedila predzadnje nedelje bogoslužnega leta, je spomnil, da je življenje podobno romanju. S pogledom uprtim v cilj, v Boga svojega Stvarnika, odkrivamo smisel življenja, ki ga bomo dosegli po smrti. Tej bo sledila vesoljna sodba. Ob tem je sveti oče spomnil na besede apostola Pavla, ko pravi, da se bo trenutek Kristusove vrnitve v slavi pojavil kakor tat ponoči brez predhodne napovedi. Ker se tega zavedamo, živimo v dejavni čuječnosti.
O njej govori znana evangeljska prilika o talentih, ki jih je gospodar pred odhodom na dolgo potovanje izročil svojim služabnikom (prim. Mt 25,14-30). Dva sta z njimi modro ravnala in gospodarju ob vrnitvi izročila podvojeno vsoto, tretji pa je dobljeni talent zakopal in se vedel, kot da se gospodar ne bo več vrnil in zahteval obračuna. S to priliko je Jezus hotel učencem povedati, da Bog vsakemu človeku, skupaj z darom življenja, zaupa tudi določeno poslanstvo. Sv. Gregor Veliki pojasnjuje, da Bog prav vsakemu daje dar, talent svoje ljubezni. Zato je potrebno posebno pozornost v vseh dajanjih namenjati prav ohranjanju te ljubezni. Brez nje bo človek - po besedah sv. Gregorja Velikega – deležen usode služabnika, ki ga je gospodar ob vrnitvi ukazal vreči v najglobljo temo.
Ob koncu je papež Benedikt XVI. tudi nas povabil k čuječnosti. Čuječnost je drža osebe, ki ve, da se bo Gospod vrnil in bo hotel v nas videti sadove ljubezni. Prav ljubezen je glavni talent, ta temeljna dobrina. Nihče se ne more odtegniti skrbi, da bi obrodila sadove, saj brez nje vsak drugi dar ostaja puhel in brez vrednosti (prim. 1 Kor 13,3). Če nas je Jezus ljubil vse do darovanja svojega življenja (prim. 1 Jn 3,16), kako naj bi mi ne ljubili Boga z vsem svojim bitjem in eni druge z vsem srcem (prim. 1 Jn 4,11), je zastavil vprašanje sveti oče. Samo z življenjem v ljubezni, bomo tudi mi nekoč lahko deležni veselja našega Gospoda. Pri tem naj bo Devica Marija naša učiteljica dejavne in vesele čuječnosti na poti do srečanja z Bogom, je svoj opoldanski nagovor sklenil Benedikt XVI.
