Natovi parlamentarci zapuščajo Slovenijo

Slovenija 13. 10. 2025, 14:37 Tanja Dominko

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov. Zbrane je na daljavo nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ukrajina in varnost držav članic, to je bila danes osrednja tema zasedanja parlamentarne skupščine NATA, ki je potekalo na Brdu pri Kranju. Predsednik skupščine Marcos Perestrello je omenil mnoge varnostne izzive na vzhodnem krilu zavezništva, kjer so ruski droni in letala kršili zračni prostor. Zveza Nato se je odločno odzvala, je dejal.  »Toda moramo nadaljevati z vlaganjem v oborožene sile in zmogljivosti, potrebne za kolektivno obrambo, da bi preprečili vojno, zaščitili našo svobodo in ohranili naš način življenja. Naredili smo izjemen napredek, ampak ne moremo biti še zadovoljni, in ne smemo delati kompromisov na račun varnosti naših prebivalcev. Še naprej mora tudi naša skupščina podpirati Ukrajino.«

Slovenija se zaveda nujnosti posodobitve obrambnih sil

Prav tako je pohvalil Slovenijo kot aktivno članico Nata. Podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec je v nadaljevanju dejal, se "svobode ne prosi, temveč se jo brani". Tudi on se je zavzel za krepitev enotnosti in sodelovanja znotraj Nata. Javnost se pogosto sprašuje, zakaj krepiti obrambne izdatke, toda mir ni samoumeven, temveč ga je treba vzdrževati in varovati, je prepričan. Dodal je še, da se Slovenija zaveda nujnosti posodobitve svojih obrambnih sil in da bo v prihodnjih letih izpolnila zaveze do Nata ter s tem utrdila prispevek k skupni varnosti.

V podobni luči je odmeval tudi govor premiera Roberta Goloba, ki je izpostavil tudi pomen stroškovno učinkovitega odziva. »Na bojišču Ukrajine smo priča revoluciji na področju vojskovanja, ki že vpliva na našo varnost. V zadnjem času lahko opazimo, da je glavni problem dejansko asimetrija, kako se stroškovno učinkovito odzvati na izziv, ki ga predstavljajo poceni in masovno proizvedeni droni. Večina naših sedanjih zmogljivosti je visokokakovostnih in je omejenih. Zato moramo ponovno premisliti ne le o tem, kako se borimo, ampak tudi o tem, kako pristopamo k načrtovanju in porabi za obrambo ter kako zagotavljamo sredstva za naše vojske."

Zahvala Zelenskega Sloveniji za pomoč

Premier je zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini. Predsednik Volodimir Zelenski se je naši državi zahvalil za dosedanjo pomoč, hkrati pa pozval k novim dobavam tudi druge članice, saj Rusija pred zimo znova pritiska nanjo z napadi na kritično infrastrukturo. »Vsak dan in vsako noč ruske rakete in droni zadevajo elektrarne in distribucijska omrežja. To je brutalen napad in nevaren napad na naš vsakdanjik. In za obrambo potrebujemo sistem protizračne obrambe, ne moremo ga v celoti izdelati v Ukrajini. Pred zimo želi ruski predsednik Vladimir Putin z napadi zlomiti ukrajinski odpor. Tega ne smemo dopustiti.«

Nato ne sme podcenjevati ruske grožnje

V nadaljevanju so tudi govorci, predstavniki parlamentov članic NATA, v govorih omenjali zlasti krepitve obrambne industrije in problematiko dronov in druge ruske provokacije z vstopom v zračni prostor članic. Odgovor generalnega sekretarja zavezništva NATA Marka Rutteja pa se je glasil, da Nato ne sme podcenjevati ruske grožnje, a obenem ne precenjevati njene vojaške moči. Znova je pohvalil odziv Natovih sil na vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor in ruskih letal v zračni prostor Estonije.

Ni se strinjal s tistimi, ki menijo, da bi bilo treba vsako rusko letalo, ki vdre v zračni prostor članice Nata, sestreliti. »Če bi letalo pomenilo grožnjo, bi odgovorili na to s pristojnostmi, ki jih imamo, če pa ne predstavlja grožnje, ga ne bomo sestrelili, pač pa ga bomo prijazno pospremili ven iz prostora.«

Žakelj o organizaciji dogodka

Parlamentarna skupščina je zdaj že končala z zasedanjem, kako se je z organizacijo odrezala Slovenija, smo vprašali vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. Pravi, da so do njega prišli sami pozitivni odzivi. Prisluhnite pogovoru.