Oblak, Žalec, Vidmar in Mihajlović o vrednotah in pravni državi

Slovenija | 09.11.2011, 18:00

V tokratnem Pogovoru o smo z gosti največ pozornosti namenili vrednotam, ki bi jih moral zagovarjati politik ter spomnili na nekatere odmevnejše afere minulih let. „Pošten si ali nisi, tukaj ni vmesnih stopenj,“ je poudaril profesor dr. Leon Oblak, teolog Bogdan Vidmar pa opozoril na spoštovanje družine in človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Na težavo, da so na vplivnih mestih še vedno ljudje bivšega sistema, je opozoril filozof dr. Bojan Žalec. Sociologinja dr. Slađana Mihajlović pa dodala, da je zaupanje v vrednote v Sloveniji na dnu.

Ali smo ponovno pred kampanjo afer?

Predsednik Zbora za vrednote filozof dr. Bojan Žalec je na vprašanje, kakšno kampanjo lahko pričakujemo in ali bo ta temeljila zgolj na aferah dejal: "Stranke bodo prav gotovo poskušale poudariti svoje kakovosti in prednosti in čim manj govoriti o svojih pomanjkljivostih iz preteklosti ali pa sedanjosti in seveda ubrati obratno pot pri nasprotnikih, tore čim bolj spraviti na dan, omenjati njihove pretekle grehe, tudi morda navidezne, in zmanjševati njihove dejanske kakovosti, to je pri nas postala normalna stvar.“

Sociologinja dr. Slađana Mihajlović pa je opozorila, da je v času volilne kampanje nujno potrebno v ospredje postaviti kakovosten političen program, na to opozarja tudi profesor dr. Leon Oblak. „En mesec časa je dovolj, da razkrijejo vsak svoj program in da se dejansko pokaže, kaj je tisto, na čemer gradijo. Kdo dejansko gradi na poštenosti in vrednotah, me je pa strah, da temu ne bo tako,“ je povedal Oblak.

Duhovnik Bogdan Vidmar pa opozarja na razločevanje vrednote kot ideje in vrednote kot izkušnje. „Pogovor pred volitvami se nekako zoži recimo na afero Patria in na kaj drugega, pozablja pa se na temeljna vprašanja, ki so za obstoj neke družbe bistvena. S tega vidika je tudi govorjenje o teh vrednotah problematično,“ opozarja Vidmar in dodaja, da se prav zato moramo vprašati, kaj so vrednote. „Vrednote so lahko tudi zgolj neka ideologija, se pravi, da tudi če vzamemo neke krščanske stranke, ali pa stranke, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, je to lahko zgolj manipulacija. Se pravi, prisegam na krščanske vrednote zato, da bodo poslušalci Radia Ognjišče volili našo stranko! Prav zato bi jaz ločil med vrednotami kot idejo in vrednotami kot izkušnjo, torej kako se ta vrednota uresničuje.“

Žalec: Na vplivnih mestih so še vedno osebe bivšega režima

„Vrednote so del morale in vsaka konkretna zgodovinska morala vsake človeške družbe ima tri sestavne dele: vrednote, kreposti in načela,“ je v nadaljevanju pogovora opozoril dr. Žalec. Dodaja, da se morale sicer med seboj razlikujejo glede na to, katere dele vrednote, kreposti in načel vključujejo. „Od teh treh sestavnih delov so najpomembnejše vrednote, zato ker so načela in kreposti v funkciji zaščite vrednot. Na primer mi v krščanstvu je človeško življenje vrednota in imamo normo, načelo ne ubijaj, ki ščiti to vrednoto,imamo kreposti ali vrline, ki pa so lastnosti konkretnih ljudi, ki omogočajo, da te vrednote dejansko razumejo, v njih verjamemo in v skladu z njimi živijo,“ je povedal dr. Žalec. „Če v naši družbi ne bo dovolj moralnih ljudi, ki bodo dovolj številni in dejavni in na dovolj odgovornih in vplivnih položajih, potem nam nobeni sistemski ukrepi ne bodo pomagali in nobeno pravo ne bo imelo tal, iz katerih lahko raste. Poskrbeti moramo za to, da bomo kratkoročno prišli do pozicij moči v družbi z moralnimi ljudmi, dolgoročno pa, da bomo vzgojili, izoblikovali čim večje število moralnih ljudi,“ je povedal dr. Žalec. Prepričan je, da je naša družba še vedno preveč polarizirana in da so na „vplivnih mestih še vedno osebe bivšega režima ter njihovi nasledniki.“

Vidmar: Družina je temeljna vrednota

Kristjan se pogostno znajde pred dilemo, kaj je prav in kaj ne, zaradi negotovosti in zmede v današnjem času, pravi duhovnik Bogdan Vidmar. „Eden od razlogov je morda ta, da v politiki pogosto govorimo o kompromisu. Tukaj se postavi vprašanje, do kje se lahko gremo kompromisa ali pa so neke vrednote, kjer pogajanj ne more biti. Ne, v smislu, da se kristjani v politiki ne bi znali o teh vrednotah pogovarjati, ampak da se teh vrednot držijo tudi za ceno izstopa iz vlade,“ je povedal Vidmar, ki je med primeri teh vrednot omenil spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti. „Kristjani, ki gredo v politiko, pri teh vprašanjih ne bi smeli popustiti. Seveda to ne pomeni, da so ti kristjani, ki se odločijo za politiko, podaljšek Cerkve, ampak gre za to, da jih navdihuje Evangelij in da morajo v konkretnih primerih o tem presojati in se odločati ter so za svoja dejanja tudi odgovorni,“ je spomnil Vidmar. Omenil je tudi svobodo veroizpovedi in družino. „Družina je temeljna vrednota. Postavlja se vprašanje, ali je družina oče in mati ali ni, a vemo, da druge možnosti ni. Potem zaščita otrok pred izkoriščanjem in suženjstvom, ekonomsko vprašanje bi dal iz vidika pomembnosti na četrto ali peto mesto,“ poudarja Vidmar.

Oblak: Pošten si ali nisi, tukaj ni vmesnih stopenj

Na vprašanje, ali nismo na področju vrednot v povezavi z aferami, ki smo jim bili priča v preteklosti, zašli s poti, je profesor Leon Oblak povedal: „Nekateri so zašli s te poti, da ne bi izgledalo, da smo sedaj vsi krivi za stanje, v katerem se je znašla naša država. Na žalost pa je med njimi veliko tistih, ki imajo v tej državi največjo moč na gospodarskem in političnem področju.“ Po besedah Oblaka so prav ti krivi, da je naša družba šla v negativno smer. „Če ljudje gledajo ljudi na odgovornih položajih, kako lažejo, kradejo in ostanejo potem nekaznovani, potem jih v primeru, da nimajo močne in trdne vesti, začnejo kmalu posnemati, to je potem okužba, ki se zelo hitro širi. Vse je pravzaprav stvar vesti. Pomembno je tudi, kakšna je ta vest, ne sme biti elastična. Ko je govora o vrednotah, etičnosti, pravičnosti, potem tukaj ni kompromisov. Pošten si ali pa nisi, tukaj ni vmesnih stopenj,“ je jasen Oblak, ki vidi rešitev, da na „odgovorne položaje v gospodarstvu in v politiki postavimo ljudi, ki imajo trdno, močno vest in so po tej svoji vesti tudi pripravljeni delovati.“

Glede primerov, ki smo jim bili priča v minulih letih laganje s strani ministra, izkoriščanje delavcev s strani ene od visokih državnih uradnic, primer bulmastifi in tudi nerazumno bogatenje posameznikov pa je profesor Oblak dejal: „Ti primeri nam sporočajo, da smo na področju vrednot, na področju morale, etike v Sloveniji dosegli dno. Mislim, da bolj globoko ne moremo pasti. Nekateri od teh primerov so tako bizarni, da jih na tej prijazni radijski postaji ne bom komentiral. Iz njih pa se vidi, na kakšnem nivoju je morala pri nekaterih slovenskih politikih in gospodarstvenikih.“ V nadaljevanju je spomnil na laganje ministra, ki so ga mediji ujeli na laži ter dodal, da mu ni jasno, kako takšnim ljudem ni nerodno še enkrat kandidirati za „visoke položaje v naši družbi.“ „To je meni nerazumljivo. Edina logična razlaga je, da so takšni ljudje popolnoma brez morale,“ je povedal dr. Oblak.

Mihajlović: Zaupanje v vrednote je na dnu

Na pomanjkanje vrednot po trditvah dr. Slađane Mihajlović ne opozarjajo zgolj v Sloveniji, ampak je to postalo globalno vprašanje. „Gre za utemeljeno spoznanje globalne družbe kot celote o pomanjkanju vrednot, tako strank kot celotnega prebivalstva. Za vzpostavitev in povrnitev pravih vrednot pa moramo začeti pri koreninah. Kar pomeni začeti pri družini kot celici, postopoma preiti v šolski sistem in nenazadnje v družbo kot celoto,“ je povedala dr. Mihajlovićeva. „Družba kot celica mora najprej delovati v smeri, da vzgaja otroke s pravimi vrednotami in tudi z vzgojo in zgledi lahko straši pripomorejo, kako peljati otroka skozi pravičen, pošten in iskren svet,“ dodaja sociologinja. Dodaja, da si starši za pogovore ne vzamejo časa in da se skozi to prizmo: „vidi nezanimanje mladih za različna področja, tudi za politiko.“ Slovenija se je po njenih besedah izogibala pogovoru o vrednotah in je nanje gledala cinično. „Zaupanje v vrednote je na dnu. Kar pomeni, da se moramo prebuditi in dvigniti njihov nivo. Temelj, na katerega lahko postavimo odločanje v teh negotovih razmerah, pa so trajne vrednote, te nas bodo popeljale h koreninam,“ je povedala dr. Slađana Mihajlović. Med trajnimi vrednotami je spomnila na vrednote, ki jih je Evropska unija zapisala v preambulo Lizbonske pogodbe, to pa je nedotakljivost in neodtujljivost človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Dr. Slađana Mihajlović je v nadaljevanju opozorila, da je potrebno obuditi pravno državo, saj ni prav, da ta deluje v korist posameznikov.

Prisluhnite pogovoru.