VIDEO: Papež v Assisiju: Zanikanje Boga vodi v veliko okrutnost in nasilje

Svet | 27.10.2011, 21:09

Svet je bil v sredo, 27. oktobra 2011 združen v premišljevanju in molitvi za mir in pravičnost med vsem ljudmi. 25 let po zgodovinskem dogodku, ko je papež Janez Pavel II. v Assisiju v ta namen prvič ob sebi zbral predstavnike številnih verstev, je podobno povabilo na srečanje v Frančiškovo mesto ob spominu na ta jubilej izrekel njegov naslednik. Poleg Benedikta XVI. so v Assisi poromali predstavniki krščanskih skupnosti in ostalih verstev ter tudi kulturnega življenja in znanosti.

Papež Benedikt XVI. je v Frančiškovo mesto prispel z vlakom, na vožnji so se mu pridružili nekateri predstavniki svetovnih verstev, med njimi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. in primas anglikanske skupnosti, nadškof Rowan Williams.

V baziliki Marije Angelske se je nato več kot 300 predstavnikov verskih skupnosti spomnilo prejšnjih srečanj v Assisiju. Poleg tistega iz leta 1986 še dveh, ki sta se zgodili januarja 1993 in 2002. Zbrane je nagovorilo nekaj verskih predstavnikov, med drugim hinduizma, budizma in islama.

„Besede Janeza Pavla II. „Ne bojte se“ niso bile namenjene le verujočim,“ je dejala ena od neverujočih, ki letos prvič sodelujejo na srečanju, Julia Kristeva iz Bolgarije. Poudarila je, da jih sama razume kot poziv, naj se ne bojimo evropske kulture. Pri tem je spomnila tudi na skrb za sočloveka, mlade, bolne in ostarele, ki po njenem mnenju lahko ustvarja nove oblike bližine in solidarnosti.

Benedikt XVI. je medtem v svojem govoru primerjal razmere v svetu ob prvem in današnjem medverskem srečanju. Čeprav nam ne grozijo večje vojne, sodobni čas še vedno zaznamuje ogromno nasilja, ki je velikokrat povezan z napačnim razumevanjem pojma zagotavljanja svobode. Obsodil je terorizem in dejal: "Vemo, da je terorizem pogosto versko motiviran in da prav verski značaj napadov služi za upravičevanje neusmiljene krutosti, ki meni, da lahko zavrže moralna pravila na račun 'dobrega', za katerega si prizadeva. V tem primeru religija ne služi miru, temveč upravičevanju nasilja.“

 

Kot je še dodal sveti oče, to ni prava narava religije, ampak gre za njeno popačenje in prispeva k njenemu uničenju. Po njegovem mnenju je nasilje vse pogosteje tudi posledica zanikanja Boga, kar vodi v veliko okrutnost, ki ne pozna meja, to pa postane mogoče le, kadar človek ne priznava nikakršnega sodnika nad seboj, ampak za kriterij postavlja le sebe. „Katoliška Cerkev ne bo predala boja proti nasilju in se bo še naprej zavzemala za mir po vsem svetu. Spodbuja nas namreč skupna želja, da smo romarji resnice, romarji miru,“ je zagotovil papež.

Dopoldanskemu programu je sledilo skromno kosilo. Predstavniki svetovnih verstev so tako na simboličen način povabili tako k zmernosti kot tudi solidarnosti do vseh, ki ne poznajo miru. Nato so se umaknili v tišino in vsak zase premišljevali in molili. Ob 14.30 se je izpred bazilike Marije Angelske začela viti procesija do bazilike svetega Frančiška. Trikilometrsko romanje v tišini je predstavljalo hojo vsakega človeka, ki vztrajno išče resnico ter se trudi graditi mir in pravičnost. V zadnjem delu poti so se vernikom pridružili papež in ostale delegacije. Ob 16. uri in 30 minut so skupaj obnovili svojo zavzetost v prizadevanjih za mir, simbolično so zagorele svetilke. Po nagovorih je sledila sklepna misel svetega očeta.