Slovenski zgodovinski atlas
Slovenija | 03.10.2011, 16:21
Slovenski zgodovinski atlas, ki je pred dobrim mesecem dni izšel pri založbi Nova revija, si počasi utira pot med bralce. Čeprav vsi priznavajo, da gre nacionalno pomembno izdajo, je doživel že vrsto kritik predvsem zaradi obravnave polpretekle zgodovine.
Vprašljiv naj bi bil pogled na polpreteklo zgodovino, predvsem kar zadeva vzroke, potek in posledice druge svetovne vojne in revolucije na Slovenskem. Čeprav smo mu na Radiu Ognjišče že posvetili nekaj pozornosti, je prav, da se še enkrat podrobneje seznanimo z delom, ki je nastajalo celo desetletje in je nadvse dragoceno za našo mlado državo.
Slovenski zgodovinski atlas na več kot 230 kartah, 49 skicah in tlorisih ter desetih tabelah in grafičnih prikazih zajema vsa najpomembnejša obdobja slovenske zgodovine, od prazgodovinskih kultur na naših tleh do neodvisne države. Direktor založbe Tomaž Zalaznik je na prvi predstavitvi o njem med drugim dejal: „To kar je imamo pred sabo celotno zgodovino na naših tleh od prazgodovine do danes. Marsikaj tistega, kar nismo vedeli, se nam kar naenkrat plastično in enostavno odpre. Vse tisto, kar je spisano v debelih knjigah, se nam odpira na precej bolj enostaven in pregleden način. Hkrati je kar precej stvari narejenih popolnoma na novo, tako da se odpirajo tudi tiste stvari, ki jih doslej sploh nismo poznali ali pa vedeli.“ Zgodovinar Stane Gradna pa je v pogovoru za Radio Ognjišče o delu, ki je nastalo, dejal: „To je eno izmed največjih del slovenske povojne zgodovine.“ In to utemeljil s pojasnilom, da „je to popolnoma slovensko delo. To ni kopija nečesa, da bi prevedli ... to je rezultat slovenskega znanja in slovenskega dela.“
Avtorji Boris Golec, France M. Dolinar, Miha Kosi, Aleš Gabrič in Tomaž Nabergoj so atlas kronološko razdelili v osem poglavij, ki predstavljajo temeljno delitev slovenskega naroda na slovenskem etničnem ozemlju: prazgodovina, rimska doba, zgodnji srednji vek, visoki in pozni srednji vek, od začetka novega veka do pomladi narodov 1848, od Zedinjene Slovenije do razpada Avstro-Ogrske, obdobje Jugoslavije in obdobje države Slovenije. Atlas prikazuje tudi cerkvenoupravno ureditev na naših tleh od oglejskega patriarhata do sedanje razdelitve na šest škofij in dve metropoliji. Delo, ki je nastajalo deset let, sodi k zbirki Slovenska kronika, ki zaenkrat v petih zvezkih prikazuje zgodovino Slovenije v devetnajstem in dvajsetem stoletju.
Stane Granda se je ustavil tudi pri kritikah, ki so bile izrečene na račun polpretekle zgodovine. Pri tem je dejal: „Kot vsako delo tudi to ni popolno. So pomanjkljivosti, so določene napake, ampak ni ni narejenega iz hudobije, načrtno, zato da bi nekoga prizadelo.“ Granda upa, da bo delo doživelo še več izdaj in da bo možno vnesti popravke in marsikaj dopolniti. Ob tem še dodaja: „Kritika pa mora biti, ampak kritika mora biti celostna.“ Omenimo še, da smo Slovenci v zelo skromni obliki že imeli svoj Zgodovinski atlas. Izdal ga je član profesorskega zbora begunske gimnazije, ki je začela delovati junija 1945 v Vetrinju na Koroškem. Pripravil ga je z namenom, da bi dijakom in dijakinjam pomagal razumeti narodno zgodovino. Ta Zgodovinski atlas Slovenije je izšel februarja 1948 v Špitalu. Za njegovo drugo izdajo pa je leta 1960 poskrbela Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu.
