Rebalans pred poslanci
Politika | 15.09.2011, 14:28 Tanja Dominko
Poslanke in poslance danes in jutri zaposluje obravnava že drugega rebalansa letošnjega proračuna. Čeprav je premier Borut Pahor še junija govoril o tem, da bo na glasovanje o rebalansu vezal zaupnico, si je pozneje premislil. Tako je danes vse navzoče poslance pozval, naj dokument podprejo, čeprav vladi morda ne zaupajo. Zaupnico pa je vezal na glasovanje o peterici ministrskih kandidatov. V SLS in SNS bodo glasovali proti rebalansu, v DeSUS se še niso odločili, podprli pa ga bodo v Zaresu, SD in LDS.
Da bomo potrebovali še en rebalans, je vlada omenjala že aprila, zdaj je končno na poslanskih klopeh, a čeprav bi pričakovali, da bo dokument pripravljen tako, da bo prinesel varčevanje na vseh področjih- torej znižanje primanjkljaja, to ni povsem tako. Primanjkljaj ostaja enak, sredstva na postavkah pa so se le nekoliko premešala. To je bila tudi glavna kritika opozicije v današnji razpravi, ki jo je precej ponižno začel premier Borut Pahor.
„Slovenska vlada prihaja pred ta visoki zbor kot manjšinska vlada, vedoč, da nimamo dovolj glasov za podporo rebalansu, s prošnjo, da razumete domače in mednarodne razmere, da jih upoštevate v vaši presoji in da podprete rebalans proračuna, ne da bi s tem želeli dati sporočilo, da podpirate vlado, ki ji morda ne zaupate.“
V nadaljevanju je dokument podrobneje predstavil finančni minister Franc Križanič in ob sklepu prav tako poslance pozval k podpori. „Rebalans, ki je pred vami, je zelo pomemben dokument, zato vas prosim, da ga podprete, čeprav niste v celoti zadovoljni z njim, zlasti, ker prinaša varčevanje, ki ni tako prijetno opravilo.“
Z rebalansom po besedah finančnega ministra Franca Križaniča dokazujemo, da znamo obvladovati stroške. Vlada predlaga rebalans predvsem s ciljem nadaljevati s politiko zagotavljanja javnofinančne stabilnosti, je še dejal minister na izredni seji.
V imenu SDS je stališče predstavil predsednik Janez Janša in dejal, da poslanci SDS ne bodo glasovali niti za niti proti rebalansu. "Sprejmite ga sami, če ga hočete. Nobene bistvene razlike ne bo, nekatere stvari se bodo z njim še poslabšale," je dejal Janša in kot zavajanje zavrnil pojasnila vlade, da je vzrok zanj v zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu. Po njegovih besedah so sicer številke, ki so v tem rebalansu, grenke.
„Smer, ki jo nakazuje rebalans, je enaka tisti, ki je Slovenijo pripeljala v stanje, ko je potrebno krčiti in zategovati pas na vseh področjih. Primanjkljaj, ki naj bi ga zmanjševali v tem rebalansu, je še vedno večji od vseh investicijskih postavk v tem rebalansu, kar pomeni, da se bomo še vedno zadolžili za več, kot bomo investirali.“ Janša je hkrati opozoril, da rebalans ne krči le investicij.
Še vedno pa je vprašanje, kakšno dediščino s tem rebalansom pušča vlada tistim, ki bodo vladali v prihodnosti. "Vsekakor pa bomo račun plačevali vsi", je še sklenil Janša.
Podporo rebalansu pa so napovedali v poslanski skupini Zares, kar je vendarle nekoliko presenetljivo, saj niso več v vladi. Poslanec Zares Alojzij Potočnik je pojasnil, da predvsem zato, ker „druge alternative ni, ali pa jih je zelo malo“.
Podporo pa so mu odrekli v Slovenski ljudski stranki. Predsednik SLS Radovan Žerjav je dejal, da fiskalna politika popolnoma zgrešena. „To niti ni rebalans, ampak gre za prerazporejanje med posameznimi uporabniki.“
Tudi v Desusu in SNS so kritični, prvi se sicer še niso odločili, kako bodo glasovali. Anton Urh je pojasnil, da jih moti predvsem krčenje investicij, primanjkljaj pa se ne zmanjšuje. V Slovenski nacionalni stranki bodo glasovali proti. Silven Majhenič je ob tem spomnil, da je vrednost prihrankov v rebalansu manjša od zneska za dokapitalizacijo NLB.
Kaj konkretno prinaša rebalans?
Proračunski prihodki se znižujejo na 7,95 milijarde evrov, od česar se bo iz naslova davkov v državno blagajno steklo 6,64 milijarde evrov oz. 124 milijonov evrov manj od prvotnih izračunov. Največje odstopanje se nanaša na trošarine in davek na dodano vrednost, medtem ko si več prihodkov od prvotno načrtovanih vlada obeta z naslova davka od dohodkov pravnih oseb.
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa se namenja dodatnih 52,7 milijona evrov, tako da bo v celem letu razpolagalo z 1,7 milijarde evrov proračunskih sredstev. Po posameznih postavkah je največje povečanje predvideno za trg dela, kar je pripisati povečanju brezposelnosti in pričakovanim dodatnim stečajem. Pri tem se transferji posameznikom in gospodinjstvom glede na lani povečujejo za osem odstotkov na 1,45 milijarde evrov. Po Križaničevih besedah je namreč treba zaradi zaostrenih socialnih razmer ta sredstva povečati, da se bo lahko zadržala raven pomoči, ki jo pomoči potrebni dobivajo.
Rebalans več sredstev predvideva tudi za ministrstva za finance, za zunanje zadeve ter za šolstvo in šport. Najbolj se v predlogu rebalansa krčijo sredstva za investicije in materialni stroški, kljub temu pa investicije še vedno ostajajo na šest odstotkov višji ravni kot lani. Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politiko zdravstvenega varstva. Med posameznimi proračunskimi uporabniki se najbolj znižuje proračun ministrstva za promet: za 128,2 milijona evrov na 537,1 milijona evrov, znotraj posameznih postavk pa so največji rezi predvideni pri direkciji za ceste ter direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Za plače zaposlenih v javnem sektorju bo šlo letos štiri odstotke več denarja kot lani, a se v primerjavi z veljavnim proračunom znižujejo za odstotek. V predlogu novele zakona o interventnih ukrepih, ki spremlja obravnavo rebalansa v DZ, je vlada predvidela zadržanje števila javnih uslužbencev na ravni s konca leta 2010.
Novega zaposlovanja v javnem sektorju do konca leta 2012 praviloma ne bo, dovoljeno bo le v določenih primerih: če gre denimo za nadomestno zaposlitev, če se financira iz tržne dejavnosti ali pa zaradi povečanega obsega dela. Poleg tega se s predlagano novelo zakona del izplačil iz državnega proračuna občinam zamika za tri mesece, do konca marca 2012.
Državni zbor se bo danes obravnavi rebalansa predvidoma posvetil 14 ur. Izredno sejo bo nadaljeval jutri, prihodnji teden pa poslance čaka glasovanje o peterici ministrskih kandidatov in s tem o zaupnici vladi. Današnja razprava pa morda že nakazuje, da je podpora vprašljiva.
