VIDEO: Papež ob odhodu iz Nemčije: Kjer je Bog, tam je prihodnost

Svet | 26.09.2011, 00:52

Benedikt XVI. se je pred odhodom iz Nemčije na letališču Lahr zahvalil vsem, ki so pripravili in spremljali njegov apostolski in državniški obisk.

V nagovoru je po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan omenil postaje svojega potovanja - Berlin, Erfurt in Freiburg – ter se z veseljem spomnil minulih treh dni, predvsem skupnih liturgičnih slovesnosti, poslušanja Božje besede in molitve ob njej, posebej v delih države, kjer so si desetletja prizadevali odstraniti vero iz življenja ljudi.

Poleg tega je omenil tudi sobotno molitveno bdenje z velikim številom mladih ter Nemce ob njihovem prizadevanju za poglobitev vere spodbudil z besedami: „'Nič lepšega ni kot to, da spoznamo Kristusa in drugim posredujemo prijateljstvo z njim' (CD 125 str. 25). Iz te izkušnje nazadnje raste gotovost: 'Kjer je Bog, tam je prihodnost.' Kjer je Bog prisoten, je upanje in tam se odprejo nova obzorja, ki so pogosto nepričakovana in segajo preko današnjega trenutka in minljivih stvari. V tem smislu v mislih in molitvah še naprej spremljam pot nemške Cerkve.“

VIDEO: PAPEŽEV ODHOD IZ NEMČIJE

Benedikt XVI. katoličanom, ki so dejavni v nemški Cerkvi in družbi: Poslanstvo Cerkve izjaja iz skrivnosti Troedinega Boga in njegove stvariteljske ljubezni

Pred odhodom na letališče Lahr se je sveti oče srečal v Koncertni hiši v Freiburgu s katoličani, ki so dejavni v nemški Cerkvi in družbi. Papež je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se lahko sreča z njimi, ob enem pa se jim je zahvalil za njihovo prizadevno delo in pričevanje, saj so učinkoviti oznanjevalci 'verovanja stvarnosti, v katere upamo' (C 35). Ob ugotovitvi, da velik del krščenih v Cerkvi ne prakticira več svoje vere, se pojavlja vprašanje, če se morda ne bi morala Cerkev spremeniti.

Sveti oče je na to vprašanje odgovoril s primerom blažene Matere Terezije, ki so jo nekoč vprašali, kaj je po njenem prvo, kar je potrebno spremeniti v Cerkvi. Ona je odgovorila: 'Vi in jaz'! Sogovorniku je blažena želela povedati dve stvari. Cerkev niso samo drugi, hierarhija, papež, škofi, temveč vsi mi, ki smo krščeni. Po drugi strani pa tudi ona izhaja iz predpostavke, da obstaja razlog za spremembe. Vsak kristjan in skupnost vernikov sta poklicana k spreobrnjenju. Nato se je papež vprašal: „Kako konkretno mora priti do sprememb?“ Da se lahko lotimo prenove, ki ni tako preprosta, kakor obnova stanovanja ali sprememba smeri poti, moramo najprej razumeti, da je vzrok za spremembe prav apostolsko poslanstvo učencev in Cerkve. „Cerkev mora vedno znova preverjati svojo zvestobo temu poslanstvu.“

Papež je nato pokazal, kako iz evangelijev izhajajo različni vidiki poslanosti. „Poslanstvo je utemeljeno na osebni izkušnji: 'Vi ste priče teh reči' (Lk 24,48), nadalje se izraža v odnosih 'Naredite vse narode za moje učence' (Mt 28,19) ter posreduje obče veljavno sporočilo: 'Oznanite evangelij vsemu stvarstvu' (Mr 16,15).“ Papež je navedel Pavla VI., ki je okrožnici Eccesiam suam zapisal, 'da če se Cerkev oblikuje tako, kot predlaga Kristus, se gotovo začne razlikovati od človeškega okolja v katerem živi ali kateremu se približuje'. Poslanstvo Cerkve namreč izhaja iz skrivnosti Troedinega Boga in njegove stvariteljske ljubezni.

„Da bi Cerkev resnično uresničila svojo nalogo, se mora vedno znova truditi, da se oddalji od posvetnosti tega sveta. S tem uresničuje Jezusove besede: 'Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta' (Jn 17,16). V nekem smislu je zgodovina v različnih obdobjih preko sekularizacije pomagala Cerkvi, če lahko tako rečemo, da se je notranje prečistila in prenovila.“

Papež je še dejal, da „ne gre za to, da najdemo novo strategijo, kako bi ponovno uveljavili Cerkev. Pravzaprav je potrebno odložiti vse, kar je čista strategija in se v popolni iskrenosti začeti truditi, da ne bomo v današnjem času prezrli ali zatrli nič, kar je resnica, temveč bomo v polnosti uresničevali vero tako, da jo bomo trezno živeli in odstranili iz nje vse, kar je samo navidezno vera v resnici pa so prepričanja in navade“.