Premier Borut Pahor
V Državnem zboru padla Pahorjeva vlada
Slovenija
Vlada premiera Boruta Pahorja v državnem zboru ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov. Za zaupnico je namreč glasovalo 36, proti pa 51 poslancev. S tem je bil Pahor razrešen s funkcije, državni zbor pa mora sedaj v 30 dneh izvolitvi novega mandatarja, sicer bo Slovenija novo vlado dobila po predčasnih volitvah.
Razrešeni premier je po glasovanju dejal, da je vse svoje odločitve kot premier sprejemal po svoji vesti in prepričanju, da domovini služi po najboljših močeh. Kot je dejal, po neizglasovani zaupnici ne čuti nobene grenkobe, zahvalil pa se je svojim ministrskim kolegom, tako tistim, ki so z njim vztrajali do konca, kot tistim, ki so vlado zapustili predčasno. Po koncu seje sicer Pahor dodatnih izjav ni želel dajati.
Pahor je vprašanje zaupnice vezal na imenovanje petih ministrskih kandidatov, ki pa jih večina poslank in poslancev danes ni potrdila. S tem je bila Pahorjevi vladi izrečena nezaupnica. Za zaupnico so glasovali vsi poslanci SD in LDS ter nepovezani poslanci Alojz Posedel, Vili Trofenik in Franc Žnidaršič.
Proti pa so glasovali vsi poslanci SDS, SLS, SNS, DeSUS in šest poslancev Zares. Poslanec Zares Alojz Potočnik se je glasovanja vzdržal, nepovezana poslanca Andrej Magajna in Vili Rezman pa se glasovanja nista udeležila.
Pahor je sicer tretji premier v zgodovini samostojne Slovenije, ki mu je državni zbor izglasoval nezaupnico in je zato predčasno zaključil mandat. Pred Pahorjevo sta namreč na tak način padli vladi Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška. Predčasnih volitev pa doslej v Sloveniji nismo imeli.
Ob izglasovani nezaupnici možnost ponovnega glasovanja in glasovanje o novem mandatarju
Potem, ko je vlada dobila nezaupnico, lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najpozneje v sedmih dneh predložijo kandidature za novega mandatarja. Tu veljajo enaki postopki kot pri "rednih" volitvah predsednika vlade, kar pomeni, da lahko državni zbor o predlogu za imenovanje mandatarja glasuje v največ treh poskusih, pri čemer pa je rok za predložitev nove kandidature v kasnejših poskusih le tri dni.
Predsednik vlade, ki mu je bila izrečena nezaupnica, pa lahko zahteva tudi ponovno glasovanje o zaupnici. Pri tem zaupnice ne more vezati na isto odločitev, ki je v državnem zboru že padla, saj ponovno glasovanje ne spremeni že sprejete odločitve. Lahko pa zaupnico veže na kakšno drugo odločitev, denimo na novo listo ministrskih kandidatov. Če zaupnica tudi v drugem poskusu ni izglasovana, se glasovanje ne more več ponoviti.
Predsednik republike razpusti parlament in razpiše volitve
Če državni zbor v 30 dneh od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega predsednika vlade oziroma zaupnice ne potrdi niti v drugem poskusu, pa predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.
Odprto je sicer vprašanje, ali lahko predsednik republike v primeru, da ni nobenega predloga za novega mandatarja, premier, ki mu je bila izglasovana nezaupnica, pa glasovanja o zaupnici ne namerava zahtevati še enkrat, državni zbor razpusti pred potekom 30-dnevnega roka.
Pravnik Miro Cerar opozarja, da je omenjeni rok treba spoštovati. Če pa bi se izkazalo, da možni predlagatelji niso izkoristili možnosti za predlaganje novega mandatarja, Pahor pa bi se nedvoumno izrekel, da ne bo zahteval ponovnega glasovanja o zaupnici, to dopušča manevrski prostor za premislek predsednika republike, pojasnjuje Cerar.
Predčasne volitve predvidoma decembra
Ko predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa. To pomeni, da bi morale biti predčasne volitve v primeru neizglasovane zaupnice Pahorju decembra.
Mandatna doba državnega zbora se sicer konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Vlada pa mora do imenovanja nove vlade opravljati tekoče posle.
