Dan "D" za vlado Boruta Pahorja

Slovenija | 20.09.2011, 00:10

Danes bo znano, ali bo vlada Boruta Pahorja končala mandat že letos ali ne. Koalicija se je sicer ob številnih strankarskih nemirih začela krhati že spomladi, ko jo je zapustil DeSUS, vladna kriza pa se je še poglobila, ko je po padcu na junijskem superreferendumu koalicijske vrste zapustil tudi Zares.

Pahorjevo koalicijo so ob tem, ko se je morala soočiti tudi s hudo gospodarsko krizo, že od začetka mandata pretresali številni spori v njihovih lastnih vrstah. Kar nekaj je bilo pogojevanj z izstopom iz koalicije, do nemirov v t.i. koalicijskem trojčku pa je prihajalo zlasti zaradi kadrovanja, tako v gospodarstvu kot v politiki.

Številne afere so načele tako trdnost odnosov med koalicijskimi strankami kot tudi v samih strankah prvotne Pahorjeve ekipe. STA pred torkovim glasovanjem o zaupnici objavlja tiste, ki so v javnosti najbolj odmevale.

SD

V koaliciji je nejevoljo že v začetku mandata povzročilo Pahorjevo kadrovanje, med drugim, ko je kot svojega odposlanca zaposlil nekdanjega zunanjega ministra v vladi Janeza Janše Dimitrija Rupla. SD se je obregnil tudi ob Pahorjev način vodenja vlade.

Stranka se je lani soočila z očitki korupcije v gospodarstvu, konkretno tudi pri javnem naročilu za izvedbo sistema nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica - Slivnica. Na razpis Darsa za izvedbo del so prispele tri ponudbe, Dars pa je decembra 2009 izbral podjetje Traffic Design, ki je v lasti Tomaža Kastelica, strica zdaj nekdanje vodje premierovega kabineta Simone Dimic. Dars je korupcijo zanikal.

Dimičeva je ugled SD ogrozila tudi, ko so ji mediji sredi oktobra lani očitali vrsto nepravilnosti pri nakupu in obnovi hiše v ljubljanskih Murglah, med drugim, da je od banke NLB dobila za svojo plačo nesorazmerno visoko posojilo pod izredno ugodnimi pogoji, da so hišo obnavljali delavci Vegrada, material za obnovo pa naj bi prihajal tudi z gradbišča Celovških dvorov. Dimičeva je odstopila z mesta vodje kabineta, primer pa so pod drobnogled vzeli tako kriminalisti kot protikorupcijska komisija.

V javnosti je nemire med drugim povzročila depeša z WikiLeaksa, da naj bi bil Pahor pripravljen v Slovenijo sprejeti zapornika iz Guantanama, in sicer v zameno za srečanje z Barackom Obamo. Pahor je navedbo zanikal.

Zaradi nasprotovanja pokojninski reformi in zakonu o RTVS je poslansko skupino SD zapustil poslanec Andrej Magajna, ki je bil takoj zatem osumljen kaznivih dejanj v zvezi z otroško pornografijo. Prepričan je, da je šlo za poskus političnega uboja.

SD se je soočil tudi z afero v evropskem parlamentu. Njihov evropski poslanec Zoran Thaler je letos odstopil s funkcije potem, ko so ga tuji novinarji posneli pri domnevnem dogovarjanju za prejem podkupnine. Nejevoljo v stranki pa je povzročila že kandidatna lista za evropske poslance, saj niti njen nosilec, Thaler, niti druga na listi, Tanja Fajon, ob kandidaturi nista bila člana SD.

Pahorjevo vlado sta zapustila dva ministra SD, minister za zdravje Borut Miklavčič in minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Ta je zaradi pritiskov nanj odstopil marca lani, ko so mu očitali nepravilnosti v zadevi Bulmastifi, s prvakom SNS Zmagom Jelinčičem pa so ga policisti pridržali zaradi suma jemanja podkupnin glede zemljišč v Murski Soboti.

LDS

Že v začetku mandata si je LDS stopila navzkriž z Zares. Nadzorni svet NLB je za predsednika uprave imenoval Draška Veselinoviča, ki je bil na volitvah 2008 izvoljen za poslanca LDS, a se je poslanski funkciji z imenovanjem za predsednika uprave odrekel. V tistem času so prišli na dan dokumenti, ki naj bi kazali, da posojila NLB podjetju Ultra, katere solastnik je prvak Zares Gregor Golobič, niso bila zavarovana po klasifikaciji Banke Slovenije. Zares je ob razkritju dokumentov pokazal na LDS.

LDS je februarja 2010 pretresla afera Bulmastifi, v kateri so psi do smrti ranili znanega zdravnika Sašo Baričeviča. Tega je v postopku za vrnitev psov, ki so jih zaradi napada na človeka že enkrat odvzeli lastniku, zastopal življenjski partner predsednice LDS Katarine Kresal Miro Senica. Kresalova se je zaradi afere zagovarjala na interpelaciji, ki pa jo je prestala. Preiskava dogajanja ob smrti Baričeviča še ni končana.

Afera se je nadaljevala na tožilstvu. Pravosodni minister Aleš Zalar (LDS) se je zavzel za razrešitev tedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ker naj bi ta neposredno komunicirala s kriminalistom, ki je preiskoval afero Bulmastifi. Pahor je podprl Brezigarjevo, kar je LDS spravilo na noge. V koaliciji je ostala pod nekaterimi pogoji, ki pa jih je Pahor izpolnil.

Kresalova je lani preživela tudi interpelacijo zaradi najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ministrstvo za notranje zadeve je prostore za NPU najelo od podjetja Ram invest, katerega lastnik je znanec Kresalove Igor Jurij Pogačar. Kresalova je avgusta letos zaradi nepravilnosti, ki sta jih pri najemu stavbe za NPU odkrila Komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče, odstopila z mesta ministrice. Odstopil je tudi njen državni sekretar Damjan Lah.

LDS so po zadnjih aferah zapustili nekateri vidni člani, in sicer predsednik DS Blaž Kavčič in nekdanji generalni sekretar LDS Peter Jamnikar. S funkcije podpredsednice stranke je odstopila Zdenka Cerar.

Zares

Zares je v začetku mandata udarila afera Ultra. Predsednik stranke Gregor Golobič je medijem prikril lastniški delež v omenjenem podjetju, kar pa je kasneje obžaloval, stranka pa mu je stopila v bran. Golobič je ostal na čelu Zares in na funkciji ministra za visoko šolstvo. Sledili so očitki zaradi posojil Ultri.

Ves mandat so Zares zaznamovali spori zaradi (ne)upravičenosti gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Zares tej gradnji nasprotuje, za SD je upravičena. Podobno je menil tudi nekdanji minister za gospodarstvo iz kvote Zares Matej Lahovnik, kar je bil poleg drugih razhajanj s stranko eden od razlogov za njegov odstop in odhod iz Zares. Opozarjal je tudi na konflikt interesov v primeru javnih razpisov v njegovem resorju, na katere se je prijavljalo tudi podjetje Ultra.

Zares je zaradi številnih razhajanj v stališčih zapustila tudi vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem.

Napetosti med Zares in SD je povzročalo tudi delovanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Zares težavo vidi v delovanju agencije in njenem poseganju v podjetja (vloga AUKN pri razrešitvi Uroša Rotnika s čela Teš, nekatera imenovanja nadzornikov). Do delovanja AUKN je bila posebej kritična nekdanja ministrica Zares za gospodarstvo Darja Radić.

Zares je letos pozval k rekonstrukciji vlade, vključno z zamenjavo Pahorja, ker pa do tega ni prišlo, je junija zapustil koalicijo. Odstopili so vsi štirje strankarski ministri. Zatem sta njihovo poslansko skupino zapustila Vili Trofenik in Alojz Posedel, ki sta se priključila nepovezanim poslancem.

DeSUS

DeSUS je delovanje v koaliciji problematiziral zaradi pokojnin. Novembra 2010 ni podprl proračunov za leti 2011 in 2012, ker koalicijski partnerji niso pristali na zahtevo po polovičnem usklajevanju pokojnin s plačami. DeSUS ni podprl niti pokojninske reforme na referendumu. Tedaj je ostal v koaliciji, se je pa zato "odrekel" ministru za delo Ivanu Svetliku.

Stranka je maja letos koalicijo zapustila, ko je z mesta ministrice za lokalno samoupravo odstopila Duša Trobec Bučan, sicer tretja ministrica iz kvote DeSUS na tem mestu. Zlata Ploštajner je odstopila iz osebnih razlogov, njen naslednik Henrik Gjerkeš pa potem, ko je vozil pod vplivom alkohola.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je mesto ministra za okolje moral januarja 2010 zapustiti potem, ko je računsko sodišče opozorilo, da se ni uspešno spopadel z nepravilnostmi pri ločevanju odpadkov. Nasledil ga je Roko Žarnić, ki pa je ob odhodu DeSUS iz koalicije ostal v vladi in izstopil iz stranke.

Erjavec se je sicer znašel tudi na sodišču zaradi afere Patria. Kot nekdanji obrambni minister je bil skupaj z nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske Albinom Gutmanom obtožen nevestnega dela v službi, a jima je ljubljansko okrajno sodišče aprila letos izreklo oprostilno sodbo.

Čeprav so koalicijski partnerji menili, da izstop DeSUS koalicije ne bo ogrozil, češ, da tako ali drugače ni podpiral vladnih ključnih dokumentov, se je koalicijska trdnjava začela podirati prav z odhodom te stranke v opozicijo.

Kako je s podporo?

Če bo premier Borut Pahor prestal današnje glasovanje o zaupnici svoji vladi, bo manjšinska vlada znova v polni sestavi. V nasprotnem primeru pa bo predsednik republike - če parlament v 30 dneh ne bo izvolil novega mandatarja - razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve. Te bi bile predvidoma decembra. A pot je odprta tudi za drugačen razplet.

Če bo večina navzočih poslancev kandidatno listo potrdila, bo s tem zaupnica izglasovana, v nasprotnem primeru pa se bo štelo, da je bila vladi premiera Pahorja izglasovana nezaupnica. Torej Pahor ne potrebuje 46 glasov, kar bi že lahko pomenilo, da ga čaka lažja naloga. A če bo držalo to, kar so napovedale posamezne poslanske skupine, bi mu glasov lahko zmanjkalo. Razen če si ne bodo nekateri poslanci premislili in čas glasovanja preživeli zunaj dvorane. V zgodovini državnega zbora smo namreč videli že številne scenarije, zato nas nič ne sme presenetiti.

Kakšne so napovedi?

Proti vladi naj bi glasovalo vseh 27 poslancev SDS, vseh šest SLS, šest iz stranke Zares, medtem ko se bo Alojz Potočnik odločil po natančnem poslušanju razprave v parlamentu, ko bo razmislil, kakšne bodo posledice za državo. Proti naj bi glasovali tudi poslanci Desusa, celo poslanec italijanske skupnosti Roberto Batelli, medtem ko se poslanec madžarske še ni odločil, vendar je poudaril, da za vlado ne bo glasoval. Možno je torej, da se bo vzdržal. Precej razmišljujoče narave so zanimivo tradicionalni kritiki te vlade poslanci Slovenske nacionalne stranke. Pravijo, da bodo sicer enotni, a o tem, kako bodo glasovali, se niso hoteli izjasniti.

Taktizirajo tudi nepovezani poslanci, čeprav je Franc Žnidaršič vladi naklonjen. Enako velja tudi za Vilija Rezmana, Vilija Trofenika in Alojza Posedela. Nepovezani Andrej Magajna pa bo glasoval proti zaupnici vladi. Ta je bil tudi nekako najbolj zgovoren. Prepričan je, da bo na koncu Pahorja rešil Zares in mu zadnji trenutek zagotovil glasove. Vseh nasprotnikov vlade je sicer 46, torej dovolj, da vlada pade. A tudi če se to zgodi, lahko premier zahteva vnovično glasovanje o zaupnici in si morda kakšne poslance naknadno pridobi na svojo stran. Tudi taki zgodbi smo bili priča pred leti. Če pa zaupnica vendarle pade še enkrat, se lahko zgodi izvolitev novega mandatarja.

Predsednik Danilo Türk se sicer bolj nagiba k predčasnim volitvam, a vendarle se glede na dejstvo, da lahko mandatarja poiščejo tudi poslanske skupine, zgodi tudi ta scenarij, v katerem bi po nekaterih navedbah lahko glavno vlogo odigral Mitja Gaspari, ki je sprejemljiv za širšo levico. Priznati je namreč treba, da so levici ob neuspešnem razpletu Patrie v vladi šteti dnevi in zato bi si morda vendarle še nekaj časa želela preživeti na oblasti. Skratka, pot do predčasnih volitev ni tako zelo široko odprta, kot se zdi na prvi pogled. Če pa vendarle pride do njih, bodo padle ravno v čas veselega decembra.