Malo je škofij, ki bi v enem letu doživele beatifikacijo kar treh svojih sinov in hčera

Slovenija | 18.09.2011, 00:27

„Za škofijo so beatifikacije spodbuda in obveza, da naj bi živeli iz bogate duhovne dediščine tudi v novi sekularizirani družbi,“ je pred beatifikacijo Drinskih mučenk za Radio Ognjišče dejal novomeški škof Andrej Glavan. Ob tem je izrazil upanje, da bodo zgledi dveh slovenskih Drinskih mučenk, sestre Krizine Bojánc iz župnije Šmarjeta in sestre Antonije Fabjan iz župnije Hinje „spomnili tudi širšo javnost, koliko dobrega so redovnice doslej naredile na vseh področjih in kako je bila Slovenija že v minulih stoletjih odprta za širši svet in povezana z Evropo.“

Gospod škof Andrej Glavan, kaj pomeni beatifikacija Drinskih mučenk za škofijo Novo mesto?

„Beatifikacije smo iskreno veseli in nanjo ponosni. Malo je namreč škofij, če sem malo „lokalpatriot“, ki bi v enem letu doživele beatifikacijo kar treh svojih sinov in hčera. Po blaženem Alojziju Grozdetu, sedaj pa še blažena sestra Krizina Bojanc in blažena sestra Antonija Fabjan. To dokazuje, kako globoke so bile krščanske korenine na naših tleh, kako je vera duhovno oblikovala naše preproste, čeprav velikokrat revne in na toliko načinov preizkušene družine. Čeprav je danes novih mladih duhovnih poklicev veliko manj, zaupamo, da so korenine še marsikje zdrave in ob pomnoženi molitvi in novi evangelizaciji lahko spet poženejo novo rast. Za škofijo so beatifikacije spodbuda in obveza, da naj bi živeli iz bogate duhovne dediščine tudi v novi sekularizirani družbi, saj je po besedah blaženega papeža Janeza Pavla II., ki jih je izrekel pri nas v Mariboru, „svetost edina sila, ki je sposobna spremeniti svet“.

Trenutno se ukvarjamo z organizacijo udeležbe na slovesni beatifikaciji v Sarajevu, ki jo bo opravil prefekt kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato. V ta namen smo v odbor, ki slovesnost pripravlja, vključili tudi našega člana dekana Cirila Murna, župnika iz Hinj, ki koordinira našo udeležbo v Sarajevu.“

Kako ste zadovoljni z odzivom vernikov - kar 13 avtobusov bo romalo na beatifikacijo?

„Z odzivom vernikov smo lahko zelo zadovoljni. Računali smo na nekaj avtobusov iz škofije, zlasti iz rojstnih župnij mučenk, smo pa prijetno presenečeni, da so se odzvale tudi druge škofije. Od slovenskih škofov se bova beatifikacije udeležila skupaj s celjskim škofom Stanislavom Lipovškom.“

Kaj nam Drinske mučenke sporočajo za današnji čas, kje je njihova veličina?

„Beatifikacije so nekakšni božji posegi in imajo vedno neko sporočilo. Kaj je sporočilo teh beatifikacij, bodisi Grozdetove ali pa Drinskih mučenk? Ali ne, da se moramo še bolj upirati toku sveta, ki je velikokrat popolnoma diametralno nasproten krščanskim vrednotam, ali morda celo, da se moramo pripravljati na neke vrste preganjanja, ki ga v različnih oblikah že doživljamo. Vsak, ki zagovarja neke krščanske vrednote, konkretno imamo v zadnjem času vprašanje družinskih vrednot, je danes zasramovan in zaničevan, češ da smo neki nepopustljivi tradicionalisti, da ne gremo za duhom časa, tudi to je neke vrste mučeništvo. Sicer pa je svetost vedno aktualna! Biti zvest Bogu in krščanskih idealom tudi v največjih preizkušnjah je vedno dokaz duhovne zrelosti skupnosti in posameznika. Papež je v apostolskem pismu ob začetku novega tisočletja zapisal: „Nič se ne bom obotavljal povedati kar takoj na začetku, da je svetost tista perspektiva, v smeri katere mora stremeti celotna pastoralna pot.“

Kaj pomeni beatifikacija za Cerkev na Slovenskem in tudi za redovno življenje?

„Beatifikacija prvih dveh Slovenk redovnic - doslej imamo beatificirana dva, to je škof A. Martin Slomškove in mladi študent Alojzij Grozde - je lahko tudi spodbuda za redovne skupnosti. Pričevanja redovnih sester, ki so z blaženimi živele, so izredno lepa. Njuni zgledi bodo v Sloveniji morda spomnili tudi širšo javnost, koliko dobrega so redovnice doslej naredile na vseh področjih in kako je bila Slovenija že v minulih stoletjih odprta za širši svet in povezana z Evropo. Samo v družbi Hčera Božje ljubezni, ki je zaživela v Bosni in katere članici sta bili tudi sestri Krizina in Antonija potem, ko ju je sarajevski nadškof Josip Stadler povabil iz Avstrije, je delovalo 74 Slovenk. Obe naši mučenki sta imeli v družbi tudi sorodnici, sestra Krizina rodno sestro, sestra Antonija pa mislim, da teto ali sestrično. Znano je, da sta stopili v ta red tudi dve nečakinji ljubljanskega škofa Jegliča, ki je bil sprva pomožni škof v Sarajevu in je bil njihov duhovni vodja ves čas bivanja v Sarajevu. Posvetil je njihovo veliko cerkev ob centralni hiši, posvečeno svetemu rožnemu vencu, in prav v tej cerkvi bo zahvalna maša po beatifikaciji.

Naj spomnim, da so kar trije od naših svetniških kandidatov božjih služabnikov, Baraga, Gnidovec in Majcen, ponesli sloves Slovenije in globino njene vere v širni svet. Baraga v Kanado, Gnidovec v Makedonijo, Majcen na Kitajsko, naši Drinski mučenki pa v Sarajevo v Bosno in Hercegovino, ki je bila takrat še misijonska dežela.“

Boste beatifikacijo obeležili tudi na ravni škofije?

„Ne le na ravni škofije, ampak smo se dogovorili na Slovenski škofovski konferenci, da jo bomo praznovali na slovenski ravni in se zahvalili Bogu za beatifikacijo in tako, upamo, opozorili vso slovensko javnost na novi slovenski mučenki. Glavna slovesnost bo v soboto, 22. oktobra, ob 10. uri v Žužemberku, kamor smo povabili vernike, duhovnike in škofe iz vseh slovenskih škofij in tudi delegacijo Hčera Božje ljubezni iz Bosne in Hercegovine.“