Zgodovinski pregled srečanj slovenske katoliške mladine

Slovenija | 14.09.2011, 10:37

Namen Stične mladih je, da imajo mladi dan, ko lahko praznujejo skupaj. Življenje je in mora biti povezano z ritmom praznikov. Potrebujemo jih v družinskem, prijateljskem, družbenem in državnem krogu. Praznovanje nas razveseli, poveže med seboj in da novih moči za vsakdan so sporočili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.

V načrtu Stične 2006–2010 so zapisali, da je namen Stične Praznovanje mladostne vere, ki vabi na pot evangeljskega življenja v vsakdanjem okolju. To pomeni dvoje:

1. Mladi praznujejo svojo mladost in vero skupaj, »v ZIP-fileju«. Vera ni nekaj, kar je mlademu človeku tuje, le izraža se na svojstven način, na način mladinske kulture. Vzgoja mora ovrednotiti prav to vero, ki jo živi in izraža mladostnik. Veri mladost ne sme biti tuja. V vzgojnem okolju Cerkve je tudi zato pomembno odpiranje mladostni svežini, veselju in mladostnemu izrazu.

2. Stična je enodnevno srečanje, ki želi posejati seme, ki bo v vsakdanjem okolju mladih klilo in raslo skozi vse leto. S svojim sporočilom prispeva k trajnemu oblikovanju mladostnikove osebe.

Stična mladih ima zaradi naštetega svojstven izraz, ki je značilen tako širše v slovenskem družbenem prostoru kot ožje v Cerkvi na Slovenskem.

Od današnjih množičnih srečanj mladih v Sloveniji ima Stična najdaljšo tradicijo. Začela se je leta 1981. Takrat je Slovenijo obiskal brat Roger iz Taizéja, eden od graditeljev sprave v Evropi po 2. svetovni vojni. Prvo leto se je srečanja udeležilo 4.000 mladih. V 80. letih preteklega stoletja je bila Stična predvsem srečanje mladih, ki so sodelovali v mladinskih veroučnih skupinah. V 90. letih se je začela odpirati svetu in dobila festivalski značaj. Poseben zagon je srečanju dal prvi obisk papeža Janeza Pavla II. maja 1996 v Sloveniji. Od leta 2001 ima Stična drugačno podobo, saj so jo takrat začeli pripravljati po zasnovi mladi za mlade. Z vsebino, obliko in izrazom se je približala svetu mladih.

Program Stične ustvarjajo mladi sami. Pri pripravi sodeluje ekipa od 150 do 200 mladih prostovoljcev. Gre za učinkovit način t. i. vrstniške vzgoje, ki odpira vzgojne poti in prenaša vzgojne vsebine in vrednote prek odnosa v skupini mladih, za katero so odgovorni animatorji, ki se vključujejo v širši vzgojni tim. Vzgoja se na tak način izrazi skozi govorico mladih in v odnosih med njimi, in je zato tudi uspela. Poleg animatorjev pri pripravi Stične sodelujejo tudi številni mladi v okviru delavnic, uličnega programa in organizacijsko-tehnične ekipe.

Stična je povezana s Svetovnim dnevom mladih. Geslo Svetovnega dneva mladih je tudi geslo Stične. To je obenem tudi naslov poslanice, ki jo papež za mlade napiše vsako leto. Njena vsebina je izhodišče za pripravo programov za mlade po vsem svetu.

Mladi so srečanje poimenovali Stična mladih, zato ta izraz čedalje bolj uporabljajo tudi organizatorji. Nekdaj se je Stična imenovala srečanje slovenske verne mladine, toda tega izraza ne uporabljajo več, saj je Stična namenjena vsem mladim (čeprav je res, da so oblikujejo animatorji, ki so kristjani). Kasneje se je uveljavil izraz vseslovensko srečanje mladih, ki pa je zaradi dolžine in premajhnega naboja postal neprimeren. Stično raje označujejo s preprostejšimi nazivi kot sta srečanje mladih v Stični ali Stična mladih.

V zgodovini Stične je prva večja prelomnica sledila družbenim spremembam na začetku 90. let. Srečanje je dobilo poudarek na tem, kako je lahko krščanstvo odgovor na vprašanja sodobnega človeka, a hkrati tudi v dialogu z družbo kot celoto. Srečanja so se tako udeleževali tudi znani gostje, ki so bili prepoznavni v slovenski družbi (npr. smučarka Mateja Svet). Navzočnost tujih gostov (npr. znanega francoskega duhovnika z ulice Guya Gilberta in boksarja Tima Guenarda) pa je srečanju še naprej dajala mednarodno razsežnost in ga odpirala sodobnim pobudam znotraj Cerkve.

Odprtost sodobni družbi se je kazala tudi pri izbiri glasbe. V Stični so nastopili nekateri znani slovenski glasbeniki, med katerimi so bili Vlado Kreslin, Čuki, Adi Smolar, Vili Resnik, Tinkara Kovač, ...

Spremenilo pa se je tudi ime: iz srečanja slovenske verne mladine je Stična postala vseslovensko srečanje mladih.

Najpomembnejši vpliv na srečanje je imel papež Janez Pavel II. Posredno zaradi Svetovnega dneva mladih, ki ga je omenjeni papež uvedel v 80. letih, in ima na oblikovanje festivala Stična mladih še danes velik vpliv, neposredno pa z obiskom leta 1996 v Sloveniji, kjer se je z mladimi posebej srečal v Postojni. Mladi so leta 1996 množično prišli v Stično, njihovo število je namreč naraslo na 10.000.

Razvoju v smeri festivalskega načina se je pridružil nov, pomemben trend. Mladi v Cerkvi so v 90. letih čedalje bolj prevzemali tudi aktivno vlogo in tako se je leta 2000 zgodil morda najbolj značilen razvojni korak: pripravljavci vsebin srečanja so namesto uradnih cerkvenih oseb postali mladi sami. Razvila se je ekipa animatorjev, ki je v desetih letih delovanja štela med 50 in 100 mladih, ki samostojno pripravijo program srečanja. V skladu s tem se je spremenilo tudi ime: iz zapletenega vseslovenskega srečanja mladih je postala preprosto Stična mladih.

Drobnogled zadnjih desetih 10 festivalov, ki so jih programsko oblikovali mladi

2011 – geslo: Ne bi me iskal, če me ne bi že našel.

Utrinki: V pripravi so se naslonili na tri poudarke. Praznovanje jubileja, 30. obletnice srečanja in na popoldanski del programa povabili tudi nekdanje udeležence. Večjo pozornost so v programski shemi namenili populaciji študentov in mladih v poklicu in zanje pripravili poseben program z gosti, pogovori in delavnicami. Tretji poudarek so učinki Stične mladih v prihajajočem pastoralnem letu, v katerem bodo prostovoljci po različnih župnijah ponesli sporočilo Stične mladih v obliki igre, kateheze in glasbe. Pridigar pri maši bo vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez iz Mehike. Glavni mašnik bo apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Julius Janusz. Nabirko bodo v evropskem letu prostovoljstva in ob sklepu pastoralnega leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti namenili petim organizacijam, ki v svoje humanitarno in dobrodelno poslanstvo vključujejo številne prostovoljce: Krščanskemu bratstvu bolnikov in invalidov Slovenije, misijonarkam ljubezni (redovnicam, ki jih je ustanovila mati Terezija), misijonarju Tonetu Kerinu, medgeneracijskemu središču Zavod Karitas Samarijan in Društvu prijateljev otrok.

2010 – geslo: Ozrl se je vame in me vzljubil.

Utrinki: Tretja sobota v septembru leta 2010 je bila zaznamovana z obsežnimi poplavami po Sloveniji. Tako je bila pod vprašajem tudi Stična mladih, ki je kljub zelo neugodnim vremenskim razmeram zbrala skoraj 4.000 mladih, katerih niti močan dež ni ustavil. Srečanje je bilo zaznamovano z začetkom romanja križa SDM (slovenskega dneva mladih), ki je v pripravi na 26. svetovni dan mladih in srečanje s papežem Benediktom XVI. avgusta 2011 v Madridu nadaljeval romarsko pot po vseh slovenskih dekanijah. Glavni mašnik in pridigar je bil takratni mariborski nadškof pomočnik msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je v pridigi izpostavil pomembnost sprejemanja Božje ljubezni, ki se zliva na nas. Bog nas ima rad in zato želi biti z nami na naših poteh življenja. Nabirko so namenili Društvu Kralji ulice za projekt Univerza pod zvezdami. Udeleženci so prejeli knjižico Kaj naj storim? v obliki desetih kratkih katehez oz. premišljevanj na temo biti ljubljen oz. ljubiti.

2009 – geslo: Svoje upanje smo naslonili na živega Boga.

Utrinki: Nabirko med mašo so namenili Zavodu Varna pot za projekt 5xSTOP je COOL in jo pospremili z izjavo za javnost z naslovom: Zdrava prihodnost in upanje za vse mlade. Maševal in pridigal je takratni mariborski pomožni škof salezijanec msgr. dr. Peter Štumpf. Udeležencev je bilo 5.500. Ob sklepu je vsak udeleženec prejel knjižico z naslovom Upanje na dlani, mladinski priročnik za osebno delo ali delo v skupini mladih v evharističnem letu priprave na slovenski evharistični kongres. Posebnost tega leta je bila, da se je poslovila stara zasedba Stična banda pod vodstvom Grega Strajnarja, v festival pa se je vključila nova zasedba Stična banda. Nastopila sta torej dva banda skupaj.

2008 – geslo: Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče (Apd 1,8)

Utrinki: Stična band, ki je bil to leto že tretjič zapored v razmeroma isti postavi, je izdal zgoščenko Prejeli boste moč, na kateri so poleg treh himen, ki so nastale pod njihovimi prsti, tudi nekatere druge neobjavljene pesmi DRG scene. Mladi so jo lahko kupili na festivalu, prav tako majice, ki so bile takrat na voljo v štirih barvah. Ekipa Stične je s tem želela opozoriti na to, da se Sveti Duh (ki je bil zaradi gesla v ospredju) kaže v zelo različnih podobah in na mnoge različne načine. Vsak obiskovalec je ob odhodu prejel Priročnik za zaljubljene. Šlo je za odmeven projekt, ki je potekal pod naslovom Srečala sva se na ulici. Ekipa pod vodstvom Vesne Jug, Mince Marolt in Roberta Friškovca se je namreč posvetila izključno tistim mladim, ki raje kot na samostanskem dvorišču posedajo po ulici in ob igrišču in pijejo alkohol.

2007 – geslo: Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj (Jn 13,34)

Utrinki: Geslo na temo ljubezni je ekipo Stične spodbudilo, da so se soočili s pojavom, da mladi v Stično sicer množično prihajajo, a si številnimi med njimi naredijo svoj program izven samostanskega obzidja. Del ekipe je odšel med takšne mlade s sporočilom, da so tudi oni dobrodošli in zaželeni. V poklon 20. obletnici Maše tisočerih zvonov so bile mašne pesmi v Stični sestavljene iz nje. Nabirka je bila namenjena za hišo Ecce homo, torej za pomoč ljudem po prestani zaporniški kazni. Ves dan je sijalo sonce in rumene majice so prišle še bolj do izraza.

2006 – geslo: Tvoja beseda je svetilka mojim nogam (Ps 119,105)

Utrinki: Iz Hitrih polžev so mladi na odru postali preprosto animatorji Stične. Zanimiva novost te Stične je bila himna Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, ki so jo skupaj napisali voditelji animatorjev in Stična band. Še en prvič se je zgodil med pripravami na Stično, kjer je animatorje obiskal pridigar takratni celjski škof msgr. dr. Anton Stres in pridigo sestavil skupaj z njimi. Na pripravah se je rodila mala bela ovčka Taši, maskota Stične, ki vse od takrat vsako leto navihano pogleduje z majic Stične. Nabirka je bila namenjena skupnosti Cenaccolo, ki pomaga odvisnikom od droge in drugim mladim, da ponovno najdejo pravo pot. Presenečenje za obiskovalce je bila knjižica z naslovom Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, v kateri so bili zbrani svetopisemski odlomki za vse nedelje do naslednje Stične, ob njih pa je bil prostor za razmišljanje, meditiranje in premlevanje Božje besede.

2005 – geslo: Prišli smo se mu poklonit (Mt 2,2)

Utrinki: V Stični 2005 se je začela tradicija nabirk s posebnim namenom. To leto so udeleženci zbirali denar za lačne otroke v državi Niger. Vsak darovalec je v zahvalo prejel belo zapestnico z napisom Make powerty history – Naj lakota postane preteklost. Poleg Hitrih polžev so celoletno pripravo festivala dali skozi tudi člani glasbene skupine, ki je igrala v Stični. Leto je bilo zaznamovano z dogodkom, ki se je zgodil mesec pred tretjo septembrsko soboto, bil pa je z njo tako tesno povezan, da je pustil močan vtis. Šlo je za svetovno srečanje mladih s papežem v Kölnu v Nemčiji, ki se ga je udeležila tudi skupina Hitri polži. V spremljevalnem programu pred srečanjem s papežem so imeli v Düsseldorfu svoj prvi nastop v tujini.

2004 – geslo: Hočemo videti Jezusa (Jn 12,21)

Utrinki: To leto je obiskovalce ves dan grelo sonce, kar je v muhastem septembru prej izjema kot pravilo. Zanimivost so bili golobi, ki so jih animatorji na začetku festivala spustili v zrak. Prvič je bila glasbena skupina, ki je spremljala program Hitrih polžev in mašo, zbrana iz različnih skupin duhovno ritmične scene: sestavljali sta jo skupni Svetnik in Mana ter glasbenica Judita Kavčnik. V Stični je prvič nastopil t. i. Stična band, čeprav se takrat tako še ni imenoval. Mladim je med mašo pridigal koprski škof msgr. Metod Pirih, nasploh pa so se škofje ta dan zelo razživeli in na odru med programom celo zbijali šale.

2003 geslo: Glej, tvoja mati (Jn 19,27)

Utrinki: Na festivalu se je zbralo več kot osem tisoč mladih; pripeljali so se s 108. avtobusi, 300 osebnimi avtomobili, z vlakom, v katerem je bilo več kot tisoč mladih, s kolesi, nekateri pa so prišli tudi peš. Festival je prvič dobil svoj značilni zapis besede Stična z debelimi črkami in črko T v obliki križa. Obiskovalci so poleg programske knjižice dobili bel trak z modrim napisom Stična, ki je bil velik hit in so ga mnogi zavezanega okrog zapestja ali pripetega na nahrbtnik nosili še dolgo po festivalu. Posebno pozornost so požele papirnate rože, ki so jih izdelali mladi iz slovenskih župnij. Ob odhodu je vsak obiskovalec prejel rožo za mamo, babico, sestro ali dekle. Glasbeno je festival oblikovala skupina Mana.

2002 – geslo: Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje (Mt 5,13–14)

Utrinki: Ob prihodu na prireditveni prostor je obiskovalce pričakala posebej lepa gesta – vsak je dobil košček kruha in ščep soli – starodaven znak gostoljubja. Stična je na osrednjem prireditvenem prostoru prvič dobila kuliso, ki jo spremlja še sedaj. Pod vodstvom p. Branka Cestnika se je osnovala skupina, ki je izdelala platneno ozadje za oder. Po večletni tradiciji sklepa prireditve z nastopom uveljavljenega slovenskega glasbenika, so sklep to leto pripravili Hitri polži s skeči, igrami in pesmimi, ki so jih vodili z odra.

2001 – geslo: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj (Mt 16,24)

Utrinki: To je bilo jubilejno, 20. srečanje mladih v Stični. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu se je festivala udeležilo okrog 10.000 mladih. Prvič so program na odru vodili mladi animatorji, ki so si nadeli ime Hitri polži. Med pridigo je zbrane nagovoril koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ki je večkrat poudaril stavek: »Vstani zgodaj zjutraj in plani k molitvi kakor lev«, ki se ga je vedno pametno držati. Med mašo sta za glasbo skrbela Sašo in Robi s skupino Nova zapoved. V sklepnem delu je nastopila Tinkara Kovač, ki je po nastopu za Radio Ognjišče povedala, da je bil to eden izmed njenih treh najljubših koncertov do takrat.