Nalivno pero
Unesco: Nepismenih je 793 milijonov odraslih
8. september je že od leta 1966 mednarodni dan pismenosti. Unesco ob tem opozarja, da je nepismenih približno 793 milijonov odraslih ter 127 milijonov mladih med 15. in 24. letom starosti.
Mednarodni dan pismenosti opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji. Nasprotno je več kot 90 odstotkov pismenih v Evropi, Severni Ameriki, centralni Aziji in Latinski Ameriki.
Kako je s pismenostjo pri nas?
Zadnji popis pismenosti prebivalstva v Sloveniji je bil leta 1991 skupaj s popisom prebivalstva. Med ljudmi, starimi 15 let ali več, jih je bilo po podatkih statističnega urada, takrat nepismenih 0,46 odstotka. Po mednarodni raziskavi pismenosti odraslih iz leta 1998 je 77 odstotkov odraslih pri nas s svojimi pismenimi spretnostmi pod mednarodnim povprečjem. A profesor slovenskega jezika Jože Kurinčič pomirja, da zadeve niso tako problematične. "Po mojih izkušnjah so danes mladi zelo pismeni. Ogromno namreč pišejo. Tudi sodobna sredstva komuniciranja, od mobilnih telefonov do spleta, jim to omogočajo. Danes človek ogromno časa porabi prav za pisanje in to prav gotovo izboljšuje pismenost. Seveda gre tukaj bolj za kvantiteto, glede kakovosti pa je skoraj vedno tako, da je pri nekaterih zelo visoka, pri nekaterih slabša. Ampak na splošno bi rekel, da kakovost s kvantiteto raste. Velikokrat se ljudje zgražajo, da bo pisanje sms sporočil pokvarilo naš jezik. Nikakor ne. Take stvari jezik gotovo izboljšujejo oziroma večajo možnost, da se človek izraža na različne načine," je dejal. Kot problematične elemente, ki bi negativno vplivali na slovenski jezik, se velikokrat omenja elektronske medije. A Kurinčič opozarja na njihovo pomembnost. Prepričan je, da forumov in spletne komunikacije ljudje "ne moremo in ne smemo jemati, kot da gre za neko visoko pisno izražanje". "Na spletnih forumih se uporablja jezik, ki je zelo blizu pogovornemu jeziku, čisto normalno in prav je, da je tako. Saj tukaj ne gre za nek javni nastop. Treba je razlikovati med visokim jezikom, ki je primeren za javni nastop, in jezikom, ki ga človek uporablja v zasebni komunikaciji. Teh zasebnih komunikacijskih možnosti prej ni bilo, ker ni bilo takšnih sredstev. Z njimi se zdaj pravzaprav razširja prostor uporabe pogovornega jezika. Ko govorimo o jeziku, moramo namreč razlikovati različne zvrsti jezika. Eno je visok knjižni jezik, drugo je visok pogovorni jezik, potem je narečje, sleng, žargon in tako naprej. Vse te zvrsti jezika normalno uporabljamo, a v določenih govornih položajih. Uporaba interneta je nov govorni položaj in ta govorni položaj ne zahteva uporabe visokega knjižnega jezika. Zato tisti, ki se zgražajo nad tem, da mladi danes grdo in neodgovorno pišejo, po mojem nimajo prav. Res pa je, da se na ta način pokaže tudi jezikovna revščina, ki prej ni bila vidna na takšen način. Ob takem komuniciranju imamo seveda tudi zelo visoko estetsko knjižno komuniciranje. Mislim, da je tudi tega danes bistveno več kot v preteklosti. Zato sem optimist," je še poudaril v kratkem pogovoru za naš radio.
