Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik

Kaj prinaša novi verski zakon na Madžarskem?

Svet

Mediji v zadnjih dneh poročajo, da je skupina vidnih madžarskih pisateljev in borcev za človekove pravice na evropske ustanove naslovila poziv, naj zaščitijo versko svobodo v njihovi domovini.

Novi zakon, ki je bil sprejet prejšnji mesec, naj bi precej zmanjšal število verskih skupnosti. Tako naj bi se število priznanih verskih skupnosti z več kot 300 zmanjšalo zgolj na 14. Gre pa predvsem za to, da se bodo morale majhne verske skupnosti, ki na Madžarskem niso tradicionalne, na novo registrirati, če bodo želele državno podporo.

Madžari so do 16. stoletja ostali krščanski narod z večinskim katoliškim prebivalstvom. Reformacija je dosegal tudi to deželo, ki je postala najprej luteranska, kmalu pa so vodilno vlogo prevzeli kalvinci. V drugi polovici 16. stoletja se je pod vodstvom jezuitov začela katoliška obnova, tako je v naslednjem stoletju Madžarska spet povečini katoliška dežela, razen vzhodnega dela države, kjer so se protestantske cerkvene skupnosti v veliki meri ohranile. Po zadnjem štetju prebivalstva je v državi približno 54 odstotkov katoličanov, med katerimi je dobra dva odstotka grko-katoličanov. Dobrih dvajset odstotkov je protestantov, med katerimi prevladujejo kalvinci, saj je luteranov le tri odstotke, baptistov pa le dve desetinki odstotka. Vse ostale protestantske skupnosti skupaj, uniati in pravoslavni pa imajo približno po deset tisoč vernikov. Tudi judovska skupnost šteje le dobrih 13 tisoč članov. Vse druge verske skupnosti, med katere lahko med drugim uvrstimo muslimane ter budistične in hindujske skupnosti, so imele skupaj 13 tisoč vernikov. Dodajmo še, da več kot 14 odstotkov Madžarov ne veruje, 10 odstotkov pa se jih na zadnjem štetju ni želelo izreči o tem. Novi zakon, ki je bil sprejet 12. julija in bo začel veljati prihodnje leto, med registrirane verske skupnosti uvršča vsa tradicionalna verstva v državi: to so krščanske cerkve in skupnosti ter judovska skupnost. Vse ostale skupine se bomo morale znova registrirati, če bodo želele dobiti državno podporo.

Svet, Cerkev po svetu
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica