Andreja Bajuka pospremili na zadnjo pot

Slovenija | 22.08.2011, 08:25

Na ljubljanskih Žalah so se v nedeljo popoldne svojci, prijatelji in politiki poslovili od nekdanjega premiera, ministra in poslanca Andreja Bajuka, ki je v 68. letu starosti umrl v noči na torek. Pokopan je bil z vojaškimi častmi, pogrebu pa je poleg ožjih družinskih članov in pokojnikovih prijateljev prisostvovalo še okrog 1000 ljudi.

Pogreba so se udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki državnega vrha, med njimi predsednik republike Danilo Türk, premier Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednik SDS Janez Janša. Pogreba so se udeležili tudi predstavniki NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak.

Pred žalnim sprevodom je nekaj besed v spomin Bajuku spregovoril premier Pahor. Kot je dejal, je "v sodobni Sloveniji Andrej Bajuk opravljal pomembne politične dolžnosti" in dodal, da bi "svoj vpliv in moč lahko koristil za izravnavo osebnih krivic", a je namesto tega "svoje dostojanstvo zastavil za vzpostavitev javnih koristi". Po Pahorjevih besedah je bila v tem smislu njegova značajska lastnost izjemnega političnega pomena.

Andrej Bajuk je bil po Pahorjevih besedah njegov politični tekmec. "S kakšno strastjo sva znala eden zoper drugega braniti svoja stališča, vendar vedno spoštljivo," je dejal. "Kljub funkcijam in nazivom je dal rad vedeti, da je samo človek. A za sodobno Slovenijo je bilo precejkrat odločilnega pomena, da je bil velik človek širokega duha. V tem smislu ga nikamor ne pustimo oditi, ker ga še vedno potrebujemo," je še povedal Pahor.

Član izvršilnega odbora NSi Alojz Sok pa je v svojem govoru predvsem poudaril, da so se "kmalu po žalostni novici" o Bajuku, sicer ustanovitelju NSi, pričele slišati same lepe besede. "Celotna Slovenija je kar naenkrat priznala, da se je za vedno poslovil izreden človek. To so priznali tudi tisti, ki prej, čeprav bi lahko, tega nikoli niso rekli," je dejal.

"Bil bi predolg, če bi naštel vse, kar si sam in s pomočjo sodelavcev uspel narediti za boljšo Slovenijo," je še dodal Sok. Bajuk je po njegovem predstavljal lik sodobnega politika, ki je pri svojem delu in tudi zasebnem življenju udejanjil načela krščansko socialnega nauka in krščanskih vrednot.

Nekdanji veleposlanik Slovenije pri EU in Bajukov zet Igor Senčar pa je v svojem govoru povedal, da je Bajuk "vedno znal diskutirati z dobro utemeljenimi argumenti, za svoja stališča se je vselej trudil pošteno." Poudaril je, da je bil njegov tast časten človek, njegov temeljni pristop pa je bila "skrb za tisto, kar mu je bilo zaupanega, skrb za to, ali pravilno razume najpomembnejše izzive, ki mu jih je zastavljala stvarnost, in skrb za odgovorno ravnanje".

Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Njegovo homilijo objavljamo v celoti:

Spoštovana gospa Bajuk, spoštovani člani družine in drugi svojci rajnega gospoda Bajuka,

spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora in gospod predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovani drugi visoki predstavniki državnih, političnih, pravosodnih, gospodarskih ter znanstvenih ustanov in organizacij,drage sestre in dragi bratje!

V minulih dneh je bilo veliko častnega in lepega upravičeno povedano o rajnem g. Andreju Bajuku. Danes, čisto na koncu njegovega zemeljskega popotovanja, na zadnji postaji v tej cerkvi, pa gre za zadnja vprašanja, ki si jih spričo življenja in smrti zastavlja vsak od nas. Kaj nam hoče Bog povedati, ko stojimo ob krsti tega svetovnega finančnega strokovnjaka, ki je nekaj časa nosil kot predsednik vlade in minister najvišje odgovornosti v državi?

Božja beseda, ki smo ji prisluhnili, nam najprej osveži spomin na očeta naše vere Abrahama, kateremu je bil rajni podoben v svoji usodi izseljenca, ki je moral pogosto menjati deželo svojega bivanja. Kakor nekdaj Abraham je rajni g. Bajuk moral zapustiti domovino in potem še nekajkrat nove domovine<, dokler se ni vrnil v tisto, ki je zanj vedno bila edina prava domovina, v Slovenijo. Pri vseh teh menjavah prebivališča je ostal zvest svojim koreninam. Čeprav je najbolj dinamična in ustvarjalna leta preživel v okolju, ki ga imenujejo novi svet<, se v njem ni izneveril temeljnim vrednotam, v katerih je odrasel, ker je vedel, da so trajne in večne in zato neodvisne od časa in prostora. Vedno bolj odgovorne službe, ki so mu jih ljudje zaupali, je sprejemal v svoji veri kot nalogo, ki jo je hotel izpolniti pred Bogom z vso odgovornostjo in poštenjem. Vedel je, Vedel je, da Bog od nas ne pričakuje, da bomo vedno uspešni, pričakuje pa, da bomo pošteno in z najboljšim iskrenim namenom izpolnili svoje dolžnosti do Boga in do tistih, ki so nam naloge zaupali. Kar je čutil in imel za svoje poslanstvo, je pogumno izpolnjeval ne glede na to ali so ga hvalili ali zaničevali.

V evangeliju smo slišali znani odlomek iz Jezusovega govora na gori. Nekateri pravijo, da se države ne da zgraditi na teh osmerih blagrih, in imajo verjetno prav. Kljub temu pa ta znameniti govor na gori velja za bistveni del Jezusovega nauka. Govori o sreči, po kateri moramo hrepeneti, kajti blagrujemo človeka, ki mu je ali mu bo dobro. Sreča, ki jo napovedujejo ti blagri, ni uživaško ugodje, pravzaprav je z njim v popolnem nasprotju, ampak je odločilno povezana z notranjo duhovno srečo ob moralni zavezanosti temu, kar je dobro in plemenito.

Ko pravi Jezus, da so srečni tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, velja ta blagor vsem državnikom in politikom, ki se zavedajo, da je pravičnost temelj vsake oblasti in ki si za to pravičnost mukoma prizadevajo. Tudi če za to ne žanjejo hvaležnosti, jih Jezus blagruje. Prav tako Jezus blagruje tiste, ki delajo za mir, kar bi v našem okolju pomenilo predvsem blagor tistim, ki delajo za spravo med nami. Še bolj presenetljivo pa je, da ima Jezus za srečne tiste, ki trpijo preganjanje, zasramovanje in lažnivo obrekovanje. Ta pogoj za blagor se je v življenju rajnega g. Bajuka obilno izpolnil. Očitno je torej, da je sreča, na katero meri Jezus s svojimi blagri, notranja sreča človeka, ki z vsem srcem in vso dušo pripada tistemu, kar je res in kar je prav, ki pripada Božjemu kraljestvu in njegovi zmagi nad silami zla. Zato mirno in zvesto vztraja in se ne pusti zmesti trenutnim neugodnim okoliščinam. Tu je skrivnost tiste vedrine, vztrajnosti in optimizma, ki ni rajnega g. Bajuka nikoli zapustila.

Še en blagor je, ki pa ga Jezus ni uvrstil v svoj seznam blagrov, a smo slišali zanj v drugem berilu, ko je bilo rečeno: Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu<. Rajni g. Bajuk je umrl v Gospodu. Kakor je bil ponosen, vzravnan in zaveden Slovenec, je bil tudi ponosen, vzravnan in zaveden kristjan, zaveden član Katoliške cerkve. Zadnjič se je pojavil v javnosti nekaj ur pred smrtjo na praznovanju Marijinega vnebovzetja na Brezjah in v kratkem televizijskem pogovoru pričeval za svojo vero.

S tem svetim bogoslužjem se poslavljamo od njega z globoko hvaležnostjo Bogu, da nam ga je dal, s hvaležnostjo njemu za njegovo pričevanje vere in upanja in z gorečo prošnjo, da Gospod izpolni nad njim svoje obljube, kajti blagri so obljube, dane vsem, ki verujejo in zaupajo vanj. Amen.

Sicer pa je na pogrebu nekaj težav povzročalo današnje vreme. Zaradi vročine se je onesvestila najmanj ena oseba, slabo pa je bilo tudi vsaj trem vojakom.

Že v petek so se Bajuka na žalni seji državnega zbora spomnili najvišji predstavniki vseh treh vej oblasti. Spomin nanj so na žalni seji počastili tudi njegovi sodelavci iz obeh vlad, v katerih je sodeloval.

Podpredsednik DZ France Cukjati je na žalni seji DZ spomnil, da je bil Bajuk odličen finančnik in dober človek, ki je svoji domovini dal veliko. Nekdanji premier Janša pa je na žalni seji predstavnikov vlad dejal, da bo v spominu tistih, ki so imeli priložnost in čast delati z njim, ostal kot pošten, srčen in ognjevit zagovornik vsega, kar narekuje zdrava človeška pamet. Od srede so bile na vladi, v DZ in na stranki NSi odprte tudi žalne knjige.