Obeležujemo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Slovenija
Danes je državni praznik - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujemo od leta 2006 in ni dela prost dan. Na ta dan seje pred 92 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici.
Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega ozemlja, je po razpadu Avtro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko ostali porabski Slovenci.
Prekmurje so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919, za datum praznovanja pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.
Osrednja prireditev je bila v torek v Murski Soboti. Slavnostni govornik je bil pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, prireditve pa sta se udeležila tudi premier Borut Pahor in predsednik DZ Pavel Gantar. Štefanec je v govoru opozoril, da je Prekmurje za mnoge nekakšna eksotika. Hkrati pa je Prekmurje lahko po njegovih besedah svetel zgled, saj v njem ne poznajo radikalnih notranjih ideoloških delitev. Tudi sobivanje različnih narodnosti in ver je zgledno.
Pahor pa je v izjavi za medije poudaril, da je bila proslava državna proslava, čeprav je soboški župan Anton Štihec oblasti v nagovoru očital, da je uradna državna proslava le vsakih pet let, tako da so jo morali Prekmurci tokrat pripravili sami.
