Matos: Slovenija potrebuje zaupanje v vlado, politiko in v parlament

Slovenija | 03.08.2011, 18:00

Pred 11. obletnico Nove Slovenije smo v studiu gostili predsednika gospodarskega kluba pri NSi Milana Matosa. Prepričan je, da Slovenija za izhod iz gospodarske krize potrebuje čimprejšnje volitve. „Slovenija potrebuje zaupanje v vlado, politiko in v parlament. Potrebujemo pošteno, korektno in uspešno delujočo vlado.“

Vlada nima nobenih idej in ukrepi v zadnjih letih niso rodili prav nobenih sadov

„Trenutno stanje je zaskrbljujoče. Iz dneva v dan je slabše. Izgubili smo zaupanje v lastne sposobnosti, zaupanje v vlado, izgubljamo delovna mesta in ne pričakujemo izboljšanj. Vlada nima nobenih idej in ukrepi v zadnjih letih niso rodili prav nobenih sadov. Čeprav se v Evropi in svetu stvari že izboljšujejo, teh znakov pri nas ni, zato so spremembe in ukrepi nujni, ne smemo odlašati,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal dolgoletni direktor Mladinske knjige Milan Matos, ki je za svoje delo prejel tudi priznanje Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa za leto 2009. Matos je zaskrbljen predvsem zato, „ker po treh letih krize nimamo pred seboj perspektive, nimamo pred seboj upanja, da se bodo stvari spremenile, da bomo prestrukturirali gospodarstvo, da bomo povečali zaposlenost, da smo sposobni proizvajati produktivna delovna mesta. Krivda gotovo leži na obstoječi vladi, ker ni predlagala rešitev, ki bi spremenile ta trend.“

Cilj je bil podjetje dati v roke malemu krogu ljudi

Matos je komentiral tudi stečaje nekdaj uspešnih podjetij, kot so Vegrad, SCT, Prevent Global, Mura in Steklarska Nova. Dejal je, da so razlogi za njihov propad različni, vseeno pa imajo nekaj skupnega, in to je „njihov pristop k upravljanju“. „Ali so lastniki in nadzorniki odigrali pravo vlogo, je vodstvo ravnalo korektno in pošteno in ali so bili v prvi vrsti interesi podjetja ali posameznika? Praviloma je šlo v vseh teh podjetij za cilj, da se podjetje privatizira, da pride v roke malemu krogu ljudi. Ko začneš enkrat delati to, pozabiš na osnovno funkcijo podjetja - zanemariš poslovanje,“ meni Matos.

Precej kritičen je tudi do vodstev gradbenih podjetij, ki so pred krizo beležila precejšnje zaslužke. „Leta in leta smo imeli visoko gradbeno konjunkturo in ta gradbena podjetja v letih debelih krav niso ustavljala akumulacije. Ko so šla v krizo, so imela lastnega kapitala komaj 20 odstotkov, nekatera še manj. Ob vstopu v krizo so ta podjetja postala izredno ranljiva.“

Kam so šla vsa sredstva, da so velika gradbena podjetja obubožala?

Predsednik gospodarskega kluba pri NSi je opozoril tudi na preračunljivost gradbenikov pri posameznih projektih. „Kakšen je bil tukaj nadzor in kakšni so bili cilji ter kakšna je bila usposobljenost vodstev podjetij, da so pokrivali stari projekt z denarjem iz novega projekta. Logično je, da so se začele domine podirati.“ Kot primer je  navedel gradnjo avtocestnega križa, za katerega je morala država plačati približno dve milijardi evrov več, kot bi morala. „Recimo, da smo gradili dražje, kot bi smeli in morali, če bi delali v nekem konkurenčnem mednarodnem okolju. Vendar, kam je šel ta denar, kam so šla ta sredstva, da so vsa velika gradbena podjetja na koncu koncev obubožala?“ Matos je ob tem pokazal na državo in nadzorne institucije, ki niso odigrale svoje vloge. „Zatajili so nadzorni sveti v podjetjih, saj so bili nastavljeni tako, da so bili popolnoma odvisni od vodstva, to pa ni imelo nadzora v podjetju in tako lahko hitro zaideš na stranpoti. Zatajile pa so tudi državne nadzorne institucije, od inšpekcij za delo, do davčnega urada. Vsi bi lahko že pred tem sankcionirali in opozarjali na določene zlorabe,“ ocenjuje Matos, ki je prepričan, da se bo veriga stečajev še nadaljevala. „Veriga stečajev bo šla naprej, ker tudi ta podjetja, ki prodajajo danes so dolžna drugim. Tako, da se proces nadaljuje in izgubljamo podjetja. Vsak dan imamo več stečajev, ne samo iz razlogov, povezanih z gradbeništvom.“

Nujno je potrebno vrniti zaupanje v pravni red

Matos vidi rešitve nastalega stanja predvsem v tem, da država postavi pravila igre, ki so za vse subjekte enaka. „Nihče ne more zaradi svojih mrež, svoje velikosti in monopola uživati prednosti. Zaščititi je potrebno trg, da bo svoboden in po enakih principih dostopen za vse,“ meni in kot ključno nalogo države omenja vzpostavitev zaupanja v pravni red „v tem, da je premoženje zaščiteno, da je upnik dolžan poplačati, da se zlorabe sankcionirajo, da se povrne zaupanje med poslovnimi subjekti, da dobimo spet zaupanje v banke, da bodo poslovale tako, kot je treba, zaupanje do tega, da bodo dolžniki poravnali svoje obveznosti, da dana beseda in podpisana pogodba držita.“ Prepričan je, da bo gospodarstvo ponovno v vzponu šele takrat, ko bodo ustvarjeni pogoji za nova delovna mesta. „Samo z novimi delovnimi mesti bo mogoč družbeni in gospodarski razvoj. Pospešiti bo potrebno naložbe tudi v energetiko in prometno infrastrukturo.“

NLB je nacionalna katastrofa

Po oceni Matosa je za ponavljajočo se dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke krivo slabo vodenje. „Vodstvo banke je postavila vlada in je politično. Ker gre za politiko, se drugi gospodarski, finančni in logični kriteriji postavijo na drugo mesto, posledice so odločitve, ki so subjektivne in so žal v veliki meri povezane s politiko. Zato je NLB lahko rečemo nacionalna katastrofa. V zadnjih 20. letih bo potrebno za dokapitalizacijo, sanacijo ter z vsemi drugimi ukrepi vanjo vložiti kar milijardo evrov. Če primerjamo stanje v drugih bankah, ki niso v državni lasti, vidimo, da ni nobenega tako velikega bolnika, kot je Nova ljubljanska banka.“ Opozoril je tudi na vlogo LDS, „ki je v zadnjih letih obvladovala banko“. „Mislim, da bi bili sami bančniki spodobni poslovati drugače, če nad seboj ne bi imeli političnih botrov.“

Nova vlada ne bo imela lahkega dela

„Potrebno si bo naliti čistega vina. Pogledati grdim dejstvom v oči. Pokazati ljudem, kje smo in kam želimo in moramo iti ter predvsem moramo doseči družbeno soglasje, skupno voljo z novo vlado in novim parlamentom,“ je povedal Matos, ki vidi rešitev za nastalo stanje v čimprejšnjih volitvah, ki pa jih ne pričakuje pred pomladjo prihodnje leto. „Koalicija je razpadla navidezno in še vedno deluje enotno,“ meni ter hkrati trdi, da Slovenija potrebuje novo vlado. „Slovenija potrebuje zaupanje v vlado, politiko in v parlament. Potrebujemo pošteno, korektno in uspešno delujočo vlado.“

NSi je polna optimizma

„Volje je zelo veliko. Prepričani smo in zelo verjamemo vase, da bomo prišli nazaj v parlament. Da se vrnemo tja, kamor krščanska demokracija spada,“ je ob sklepu pogovora povedal predsednik gospodarskega kluba pri NSi Milan Matos in dodal, da v Novi Sloveniji intenzivno pripravljajo volilni program. Prepričan je, da bi bilo za vse dobro, da so „ideje krščanske demokracije spet prisotne v državnem zboru.“

Prisluhnite pogovoru.