Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Rebalans ne zmanjšuje primanjkljaja

Slovenija | 21.07.2011, 10:42 Tanja Dominko

Vlada naj bi predlog rebalansa letošnjega proračuna obravnavala šele na prihodnji seji. Zanimivo pa je, da rebalans ne prinaša nujno potrebnega varčevanja, ampak celo povečuje razliko med odhodki in prihodki, in sicer za 58 tisoč evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi ob koncu leta dosegel okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Opozicija je kritična.

Kot pišejo Finance, rebalans odhodke in prihodke reže v enaki meri- za 365 milijonov, tako da primanjkljaja ne zmanjšuje. Denar za plače in prispevke zaposlenih v javni upravi se celo povečuje za 30 milijonov, zmanjšujejo pa se sredstva za investicije in transferji za občine, in to ne za tako majhen znesek, 360 milijonov evrov, pišejo Finance. Tu pravzaprav država najbolj varčuje, kar je po mnenju Franca Pukšiča, SLS, katastrofa. „Ne morem verjeti, da je vlada s takšnim predlogom rebalansa pravzaprav postavila novo razvojno zavoro.“ Tako jemlje sredstva, ki se uporabljajo izključno „za investicije, nova delovna mesta, projekte, ki že tečejo.“ Kot je za naš radio še dejal Pukšič, bodo „slovenske občine izgubile od 300 do 400 projektov, konkretno občina Destrnik 50 tisoč evrov, ki je naš lasten vir in za katerega smo pripravili razvojne programe. Kaj naj sedaj naredim? Lahko prekinem pogodbo in že izvedena dela, naj izvajalec sedaj tisto, kar je že naredil, izkoplje?“ se zgrožen sprašuje Pukšič, ki je župan Destrnika.

Tudi za subvencije podjetjem in zasebnikom bo vlada namenila 53 milijonov evrov manj, za javna podjetja pa se subvencije v rebalansu znižujejo za 10 milijonov evrov. Tudi nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, SDS, obsoja rebalans. „To pomeni, da se vrtimo v spirali, krčenje investicij zavira gospodarsko aktivnost, posledično imamo manjšo gospodarsko rast, nižjo aktivnost in manj prihodkov v proračun, zadeva je brezizhodna, gremo proti dnu. S tem rebalansom vlada le poglablja krizo in nadaljuje krč gospodarstva.“ Vizjak opaža, da vlada z zadrževanjem izdajanja soglasij za investicije na lokalnem nivoju s tem zavira razvoj tudi na podeleželju. "Zdaj se varčuje tam, kjer se ne bi smelo varčevati. Medtem pa vlada ne varčuje pri plačah, pri socialnih transferjih, to je problem javnih financ v Sloveniji.“ Za transferje za nezaposlene se znesek v proračunu povečuje za kar 100 milijonov.

Sicer bo vlada, kot rečeno, rebalans sprejemala na prihodnji seji, a v parlamentu bo njegova potrditev vprašljiva. Kot je dejal premier Borut Pahor, je spraviti rebalans pod streho državnega zbora, zdaj njegova glavna naloga. "Ne zaradi usode vlade, ampak zaradi usode države, ker je rebalans deloma odgovor na padec pokojninske reforme in bi z njegovim sprejemom ne samo nadaljevali s procesom finančne konsolidacije, temveč dokončno pomirili finančne trge, ki so se deloma vznemirili zaradi padca pokojninske reforme". O predlogu rebalansa se bo Pahor, kot je dejal, v prihodnjih tednih in mesecih pogovarjal znotraj vlade, pa tudi z vsemi opozicijskimi strankami in poskušal doseči potrebno podporo za njegov sprejem, da ne bi postal žrtev strankarskih računic glede prihodnjih volitev.

Ali bo zaupnico vezal na sprejetje spremenjenega proračuna ali ne, premier še ni dal jasnega odgovora. Na vprašanje, kaj bo sledilo septembra, ko se ministrom izteče začasen mandat, pa je odgovoril. „Moja želja je, da uredimo določitev datuma predčasnih volitev tako, da takrat ne bi prišlo do politične krize. Torej, da bi lahko vlada s polnimi pooblastili delala svoje delo, ker so razmere take, da potrebujejo odzivno in dobro uigrano ekipo, kar ta hip tudi je.“

Pahor še vedno misli, da je nalogam kos in da bo Slovenijo spravil skozi čeri na varno.

Slovenija, Politika
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...