Super ekipa?
„Superministri“ in njihovo vladanje
Slovenija Tanja Dominko
V nazadnje preoblečeni Pahorjevi vladi imamo kar nekaj superministrov, ki pokrivajo več področij. To so minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki vodi še ministrstvo za kulturo, do nedavnega pa je vodil še službo za lokalno samoupravo, premier Borut Pahor, ki vodi še ministrstvo za javno upravo, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič vodi še ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je prevzel še ministrstvo za gospodarstvo. To so le njihove začasne zadolžitve, a vendar mnogi menijo, da takšen način vladanja, ko se kadri menjavajo iz leta v leto, ni dober.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je tri mesece opravljal tudi naloge ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je včeraj priznal, da sam o tem področju ni dosti vedel. Posle je predal državnemu sekretarju Bojanu Suvorovu in ob tem izrazil prepričanje, da bodo "z novim vodstvom, ki bistveno več ve o tej stvari, kot sem jaz vedel, šle stvari dobro naprej".
Kaj o teh takoimenovanih superrministrih menijo nekateri nekdanji ministri?
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant se boji, da bo premier Pahor zelo neuspešen pri vodenju tega resorja. "Prvič, ne bo imel časa in že z vodenjem vlade ima neskončne težave. Kako bi ob tem vodil konkretno še en resor, kjer je potrebno kar veliko znanja in razumevanja," se sprašuje Virant. Pri tem meni, da premier z nekaterimi svojimi izjavami v zadnjem času dokazuje, da tega znanja in razumevanja nima. Izpostavlja Pahorjevo izjavo o dodatkih in pravi, da če premier govori o tisočih dodatkih, očitno ne pozna plačnega sistema.
Poklicali smo tudi nekaj drugih nekdanjih ministrov, ki so vsi po vrsti kritični do sedanje Pahorjeve vlade. Nekdanji minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan je njeno delo označil za neresno in dodal. „To je v stilu delovanja te vlade nasploh. En minister lahko vodi eno ministrstvo, ne pa da se ukvarja še s stvarmi, za katere ni poklican, niti jih ne pozna. Sam mislim, da si enostavno kupujejo čas.“ Pri tem po njegovem mnenju niti ni največji problem v tem, da minister ne more biti hkrati prisoten na dveh ministrstvih, ampak bolj v tem, „da gre za različna področja, ki med seboj niso povezana“.
Ostrih besed je tudi nekdanji kmetijski minister Alojz Sok, ki slabosti te vlade med drugim občuti kot župan, saj nekatere stvari stojijo, ker se odločitve ne sprejemajo. „Vlada deluje zelo neoperativno, če en minister opravlja dve funkciji hkrati, se nobeni ne posveča stoodstotno. Ker pa gre za pomembne resorje, ki so vezani ne pomembne odločitve, so te takšne, da jih največkrat ni. Da pa čakamo na odločitve, ni dobro, ker se investicijska naravnanost zmanjšuje. Je korak nazaj, ne naprej."
Andrej Vizjak, ki se je z mesta nekdanjega ministra za gospodarstvo pred tremi leti preselil v poslanske klopi, je še bolj zgrožen. „Premier krpa razpadlo zgodbo te vlade na ta način, da nekateri ministri opravljajo več funkcij hkrati. Nekateri, v mislih imam gospoda Žekša, so imeli že težave z naštevanjem resorjev, kaj šele da bi resno opravljali svoje delo. Gre za izhod v sili, ki je v škodo države in teh resorjev.“ Vizjak upa, da bo te agonije čim prej konec.
Nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman se s tovrstnim vodenjem vlade prav tako ne strinja. Ob tem pa dodaja, da bo krčenje števila ministrstev verjetno potrebno načrtovati v prihodnji vladi, saj denarja za tako številčno javno upravo ni. „Ta vlada ni sposobna s temi glasovi, ki jih ima, narediti sprememb, zato ji drugega kot združevanje ministrstev ni preostalo. Jaz mislim, da se bo v prihodnje moralo ministrstva združevati, in sicer zaradi racionalizacije porabe javne sredstev oz. stabiliziranja proračuna.“
Poklicali smo tudi nekaj drugih nekdanjih ministrov, a so bili žal nedosegljivi. Tudi izjava premiera Pahorja, ki pravi, da vlada zdaj ni nič manj operativna, kot je bila prej, nas v takih razmerah žal ne more potolažiti.
