Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik

70 let revolucije na Slovenskem

Slovenija

V povojnih letih smo na današnji dan praznovali Dan vstaje Slovenskega naroda. Danes je znano, da se je upor proti okupatorju začel že precej prej, 13. maja 1941 na Mali Gori pri Ribnici, 22. julij 1941 pa predstavlja pravzaprav začetek bratomorne vojne oziroma revolucije.

Starejši se verjetno še spomnite, da je bil 22. julij „Dan vstaje“ - republiški praznik v Sloveniji. Kot so nam razlagali, je ta dan leta 1941 v Tacnu pod Šmarno goro "počila prva partizanska puška proti okupatorju". Zdaj je znano, da so ta dan komunistični aktivisti načrtovali več napadov na Slovence, za katere so ocenili, da jih je potrebno odstraniti. Delno uspešen je bil le napad na Franca Žnídaršiča ob vznožju Šmarne gore. V tem napadu hudo ranjen Žnidaršič je bil pred vojno poveljnik orožniške postaje v Šentvidu, po okupaciji pa je delal kot tolmač na orožniški postaji v Šmartnem. V spomin na ta dogodek je leta 1951 ljudska skupščina 22. julij razglasila za dan vstaje slovenskega naroda. Vendar to ni bil napad na „okupatorja“, še manj pa prvi.

Do prvega spopada Slovencev z italijanskimi orožniki je prišlo več kot dva meseca pred tem, 13. maja 1941 na Mali Gori pri Ribnici. V njem je bil ubit tigrovec Danilo Zelen. Ta dan predstavlja resničen začetek boja proti okupatorju, čeprav komunisti desetletja po vojni tega niso priznavali. Nasprotno pa 22. julij pomeni začetek oborožene revolucije pod vodstvom Sovjetske zveze. Vse sabotaže, ki so sledile v tednih in mesecih po tem dnevu - še zlasti po vrnitvi nekdanjega pekovskega pomočnika izpod Šmarne gore iz francoskega ujetništva - so povzročile množična streljanja talcev in znašanje okupatorjev nad civilnim prebivalstvom.

Čeprav danes slavimo tega „pekovskega vajenca“ na „evrskem“ kovancu, ne smemo pozabiti na njihovo vodilo, ki jim ga je že leta 1917 dal Lenin: „Revolucija mora biti cementirana s krvjo". Zato je pri nas preteklo veliko krvi že po kapitulaciji Italije, še več pa po končani drugi svetovni vojni. Tako ostaja 22. julij 1941 v zavesti našega naroda kot začetek krvave revolucije. Na ministrstvu za šolstvo, kjer so ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije dali posebno težo OF, so ta jubilej spregledali.

Slovenija, Politika
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica