VIDEO: Kjer je volja, je tudi pot. Skupnost Cenacolo

Slovenija 15. 07. 2011, 09:54

Ob letošnjem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti, na Radiu Ognjišče tretji julijski petek v programu namenjamo pozornost zgodbam fantov in dekleta iz skupnosti Cenacolo. Obiskali smo jih v prvi in zaenkrat edini slovenski hiši, na Vrhu pri Škocjanu, ko so pred slabim mesecem pripravili tradicionalni Dan odprtih vrat.

Srečali smo se z nekaterimi fanti, ki so danes del skupnosti, v kateri jih trenutno živi petnajst in prihajajo iz različnih evropskih držav, ter z dekletom, ki je bila pred leti v skupnosti Cenacolo, uspešno premostila težave z drogo in je danes mamica treh otrok. Posebej veseli smo bili tudi pričevanja njene matere, ki je razkrila kako težko je spoznanje, da se otrok omamlja in je njegovo življenje s tem resnično ogroženo. Posebno je bilo tudi srečanje z duhovnikom iz Hrvaške, ki je bil v času vojne na Balkanu odvisnik, danes pa je po trpki izkušnji predan Bogu in članom skupnosti, bolje bratovščini Cenacolo, saj jim je v duhovnem pomenu posvetil svoje življenje.

Po svetu že več kot 50 hišnih skupnosti

Komuna Cenacolo je namenjena zdravljenju odvisnikov iz vsega sveta. Ustanovila jo je s. Elvira v Italiji. Zato se člani skupnosti med seboj večinoma sporazumevajo v uradnem italijanskem jeziku. Vsak, ki se odloči za zdravljenje v skupnosti Cenacolo, ostane v njej 3 do 5 let. Posebnost komune je v zaupanju in trdnem, predanem prijateljstvu, saj vsak, ki vstopi v skupnost dobi nekoga, ki se je že ozdravil in ga imenujejo "angel varuh". Ta potem skrbi zanj 24 ur na dan in takšno zdravljenje je uspešno. Ne uporabljajo zdravil. Zelo pomembno je duhovno življenje, molitev in delo.

Vse opravijo sami, od zidanja, pridelave hrane, kuhanja, pranja in ostalih gospodinjskih opravil, do mizarskih del. Hrane in obleke ne kupujejo. Nimajo denarja, ne časopisov, ne televizije ali radia. Zavestno so odrezani od vdora zunanjega sveta, ker se tako lažje soočijo s seboj in svojo težavo odvisnosti. Gre za celostno šolo življenja, kot pravijo sami. So srečni, med seboj stkejo močne vezi, ki jih ohranjajo tudi po odhodu iz skupnosti in si v "zunanjem" svetu medsebojno pomagajo ter bodrijo.

Molitev, delo, prijateljstvo

To troje, ne vedno v takšnem vrstnem redu, so osnovne smernice njihovega ritma življenja. Člani komune vstanejo zgodaj. Dan začnejo z molitvijo, ki ima sploh zelo pomembno vlogo pri njihovem iskanju nove poti, do poldneva delajo na polju, v vrtu, gozdu, v hiši, zunaj nje, z živino in podobno. Po kosilu imajo nekaj prostega čas in popoldne znova delo.

V kratkih pogovorih, ki jih odlikuje iskrenost, nam bodo povedali svoje zgodbe, zakaj so zapadli v omamo, kako je prihajalo do težav s starši, šolo, policijo, o svoji odločitvi za zdravljenje, vstopu v skupnost, o življenju v Cenacolu in nenazadnje tudi o svojih načrtih za prihodnost. Po odhodu se nekateri povsem posvetijo duhovnemu in znano je kar visoko število odločitev za duhovniški poklic, ki jih po zdravljenju sprejmejo člani skupnosti Cenacolo. Spoznajte nekatere, vabljeni k poslušanju prispevkov čez ves dan.