Etna | (foto: p. Robert Bahčič)
Prekurjeni nedelji je sledil čudovit ponedeljek
Slovenija
Prva počitniška nedelja je minila v znamenju počitka, kakor se spodobi po dolgem potovanju. Kljub temu je bil zvečer na programu kabaret. Polni pričakovanja, tako radijci kot počitnikarji smo se zbrali na prizorišču ... potem pa jo je zagodla elektrika. Namesto 220 je po žici steklo 380, saj veste kaj? To je botrovalo slabi volji, ki ji je sledil pesimizem, a volje nam ni zmanjkalo, skupaj z agencijo Kompas smo uredili vse potrebno za novo zabavo!
V nov dan in teden nas je zvabila mogočna gora Etna s svojimi vulkanskimi žreli, ki tudi ta trenutek ne mirujejo, Velika večina počitnikarjev se je že ob sedmih zbrala pri zajtrku in se hitro razporedila po avtobusih. Kar kmalu smo pred seboj zagledali cilj našega potovanja; mogočen vrh gore, iz katerega je veter usmerjal dimno zaveso proti zahodu. Avtobusi so se začeli vzpenjati skozi vasice do prvih korit, kjer se je pred osmimi ali devetimi leti razlivala žareča lava. Na končnem postajališču za avtobuse smo se presedli v terenske minibuse, ki so kot Krpani premagovali nadmorsko višino in nas po dobre pol ure vožnje pripeljali na nadmorsko višino, od koder bi so po Triglavu ozirali navzdol. Pihalo je in raznašalo vulkanski pepel in kamenčke s tako silo, da smo po nekaj sekundah iskali zavetje in se kmalu vrnili proti dolini.
Etna je 3323 m visok dejaven ognjenik. Kar trikrat višji je od italijanskega drugega vulkana Vezuv in še kar nekajkrat višji od Strombolija. Izbruhi si sledijo vsakih nekaj let. Zaradi stalnega nadzora in razmeroma majhne silovitosti izbruhov ti navadno ne terjajo človeških žrtev, pogosto pa potoki lave uničijo hiše in vrtove. Ob enem zadnjih izbruhov so tok lave preusmerili v bližnjo nenaseljeno dolino in tako pred uničenjem rešili vas. Še do danes nerazumljen in znanstveno še ni čisto razložen, kar kaže na ogromno domnev o tektoniki Etne, ki so bile narejene.
Razgled z Etne je čudovit. Pod njim se razprostira “raj pod Etno”. Rodovitna pokrajina, posejana z nasadi pomarančevcev, limonovcev in drugim sadnim drevjem. Seveda ne manjka polj z najrazličnejšo sredozemsko zelenjavo in drugimi vrtninami. Res so pomaranče že zdavnaj dozorele in drevesa zdaj samevajo, toda marsikaj drugega se še najde na poljih ...
Pokrajina Catania (v italijanskem izvirniku Provincia di Catania ¡provìnča di katànja¿), je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija. Zavzema tudi Kiklopsko otočje. Meji na severu s pokrajino Messina, na zhodu z Jonskim morjem, na jugu s pokrajinama Ragusa in Siracusa ter na zahodu s pokrajinama Enna in Caltanissetta.
Obiskali smo tudi prestolnico te dežele, mesto Catanio. Ta diha precej drugače, kot Palermo. Zdi se, da tukaj ljudje živijo tesno povezani z goro Etno, ki jim prinaša blagoslov, pa tudi prekletstvo. To slednje so sprejeli kot naravno danost in tudi izbruhe ognjenika s potresi obrnili v svojo korist. Naš cilj je bila stolna cerkev Sv, Agate, kjer smo se zbrali pri sveti maši. P. Robert Bahčič je v pridigi spregovoril o prijateljstvu z Bogom, kakršnega nam je s svojim življenjem pokazal Abraham. Ustavil se je pri Gospodovem vabilu učencem: “Hodi za menoj!” Nagovor pa je sklenil z odgovorom mučenke Agate na Gospodov klic in njeno zvestobo Kristusu. Za konec pa nam je rektor svetišča odprl kapelo, v kateri hranijo relikvije zavetnice tega mesta, kar ni običajno. Za to je bil kriv predvsem “nadškof Alojz Uran”, ki s svojo prisotnostjo na počitnicah, zlasti z maševanjem v največjih cerkvah Sicilije, pričuje, da smo prijatelji Radia Ognjišče tudi katoličani, To dokazuje tudi mogočna slovenska pesem, ki odmeva v svetiščih...
Catania je drugo največje mesto na vzhodni obali Sicilije v Italiji in leži na nadmorski višini 7 m. Konec 17. stoletja so mesto po rušilnem potresu po natančnem načrtu ponovno pozidali v baročnem slogu in pri tem uporabili temno vulkansko kamnino. Med številnimi mogočnimi palačami in cerkvami izstopa stolnica. Prav tako so zanimivi mestni muzej v gradu Castello Ursino in rimsko gledališče, rojstna hiša skladatelja Bellinija in gledališče, ki se imenuje po njem, ter veličastna baročna cerkev Sv. Nikolaja.
