Dobrine, čas in nenehna rast
Blaž Lesnik
Tokrat smo z Alešem Čerinom v okoljskem nasvetu (na sporedu vsako soboto ob 18.15h) razmišljali o dobrinah, času in stalni rasti. Je res kopičanje materialnih dobrin naša sreča? Kaj pa čas? Ekonomisti nam predstavljajo stalno rast kot nekaj samoumevnega. Je res?
IMETI VEČ JE BOLJE - KAJ PA IZGINOTJE ČASA?
»Več ko imaš, več veljaš,« je skoraj slovenski pregovor. O tem nam neprestano govorijo, pravzaprav ne z besedami, pač pa z zgledi v družini, šoli, družbi. Vsakodnevno dobivamo potrditve, da človek »toliko velja, kot plača« (France Prešeren, Slovo od mladosti) in v procesu vzgoje se v nas vsadi naravnanost »imeti več je bolje«. »Imeti več je bolje« se lahko razvije v naravnanost »imeti vse«, kar se sicer zdi že na prvi pogled absurdno in nesmiselno. A četudi nesmiselno, nam ta naravnanost podzavestno stalno postavlja pred oči nedosegljivi horizont, ki nas vodi v večno nezadovoljstvo in v občutek »nimam dovolj«.
ALI JE STALNA RAST RES DOBRA?
Ali si predstavljate, da bi kaj v naravi stalno raslo? Drevo, na primer. Doseglo bi že ogromne višine, bilo bi neverjetno široko, pa bi še kar raslo … Se smejimo ob taki zamisli, kajne? Vemo, da imajo v naravi vsa bitja, tako posamezniki kot populacija, svoje »cikle«. To nam je jasno.
Ali ni pravzaprav nelogično, da ljudje, ki živimo na jasno zamejenem planetu, ki je samo eden in last vseh (tudi bodočih generacij!), pričakujemo, da bo naše izkoriščanje planeta trajalo v neskončnost in še več, da bo to izkoriščanje vedno hitrejše?
Več si preberite v knjižici Bolj preproste izbire!
