Spoznavamo državne simbole

| 24.06.2011, 09:07

V današnji prispevkih bomo, točno 20 let po tem, ko je slovenska skupščina sprejela amandma C (100) k ustavi iz leta 1974 ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo, govorili o državnih simbolih. O tem, kako jih prav uporabljati, smo se pogovarjali z operativnim zastavoslovcem Stanislavom Jesenovcem. Opozoril je, da je stanje v deželi kranjski, tudi 20 let potem, zaskrbljujoče. Med drugim nas je poučil, kako pravilno izobesiti zastavo, kdaj izvajati himno in izrazil upanje, da se bo v prihodnosti več Slovencev opogumilo za izvajanje ne le državne ampak tudi narodne himne.

V anketi boste slišali, da smo najbolj ponosni na zastavo, ko naši športniki dosegajo vrhunske rezultate. Mlade zamejske Slovence smo vprašali, kdaj pri njih plapolajo slovenske zastave. In še pomembno opozorilo: če je še nimate, pa bi jo radi izobesili ob 20. rojstnem dnevu domovine, boste slišali, kje vam jo bodo danes in tudi jutri podarili.

Na uradni spletni strani Državnega Zbora Republike Slovenije pa lahko o naših državnih simbolih preberemo naslednje:

Grb Republike Slovenije

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik.

Ideja slovenskega grba ima svoj izvor v spoznanjih o Sloveniji kot makro-krajinski celoti. Ob tem se je avtor grba oprl na delo dveh za slovensko identiteto pomembnih umetnikov Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika.

Pesnik France Prešern, ki velja za enega od tvorcev moderne slovenske bitnosti je v prvi polovici 19. stoletja spesnil svoje temeljno delo Krst pri Savici, v katerem se dotika vprašanja slovenske identitete v kontekstu pokristjanjevanja. Pesnitev se začne z uvodno sliko, v kateri pesnik predstavi Triglav, pod njim gladino jezera in nad njim zlato svetlobo. Takšen razpored je enak razporedu podobnih elementov, ki jih danes vsebuje slovenski grb. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1934 oblikoval steber device Marije, ki danes stoji pred župno cerkvijo na Bledu. Na hrbtu Marijinega plašča je izklesan grb Slovenije, ki ne upošteva takratnega (jugoslovanskega) državnega grba, ampak kaže Triglav s šesterokrako zvezdo nad njim.

Zastava Republike Slovenije

Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, v času "narodnega preporoda", ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske-le-ta je bila v tistem času "pojem in srce" Slovenstva za celoten slovenski prostor. Zastave v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji (prvotno je imel kranjski grb iz leta 1463 namesto bele barve zlato barvo) so takrat spontano osvojile srca Slovencev in zavihrale po vsej deželi.

Pred tem je že leta 1836 avstrijski cesar Ferdinand I. določil oziroma priznal navedene barve kot barve kranjske dežele, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo. Od takrat dalje se je belo-modro-rdeča trobojnica kot simbol Slovenstva vedno močneje uveljavljala v slovenski kulturni oziroma narodni zavesti.

Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina s sprejetjem amandmaja C (100) k ustavi iz leta 1974 ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila tudi z novimi simboli (grb, zastava, himna), ki odražajo njeno nacionalno identiteto.

Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava, ki nosi v levem zgornjem delu slovenski grb. Barve zastave, ki se vrstijo po navedenem vrstnem redu zavzemajo vsaka po tretjino širine zastave.

Himna Republike Slovenije

Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna (1800-1849) "Zdravljica". Melodija je iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat' dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Himno je Skupščina Republike Slovenije sprejela 29. marca 1990, že pred slovensko osamosvojitvijo, kar je bilo le eno od mnogih simbolnih dejanj v smeri uveljavljanja slovenske narodne samobitnosti.

S svojo vsebino presega zgolj naravnanost na slovenski nacionalni okvir, ki je sicer njeno izhodišče, ter se s svojimi pozitivnimi željami obrača na vse narode sveta. S tem je simbolično poudarjena slovenska miroljubnost in odprtost v svet.