Nova dokapitalizacija NLB
Slovenija Tanja Dominko
Nova Ljubljanska banka potrebuje dodatno finančno injekcijo v znesku četrtine milijarde evrov. Kdo jo bo prispeval, je za zdaj še neznanka. Premier Borut Pahor je včeraj zatrdil, da banke ne bodo več reševali davkoplačevalci. Ekonomist Bernard Brščič mu ne verjame.
Kot smo že poročali, se je finančni minister Franc Križanič včeraj oglasil pri komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii, ki je pristojen za odobravanje državnih pomoči. "Izpostavljene so bile tri različne institucije, kjer ima naše narodno gospodarstvo poseben interes, ki so sistemske narave in kjer komisija želi dodatne informacije s tega področja," je pojasnil minister. To so po njegovih besedah NLB, Adria Airways in SID banka.
Slovenija je želela izvedeti, kakšno je stališče Bruslja do tega, da bi naša država tem podjetjem namenila državno pomoč. Odgovor Bruslja je bil, da želijo dodatne informacije, preden bodo sprejeli odločitve. Kaj torej, bo država pomagala NLB ali ne? Premier Pahor pravi, da ne, pač pa da naj bi dokapitalizacijo izpeljali s pomočjo belgijskega četrtinskega lastnika KBC in člana svetovne banke IFC. Ta dva bi za delnico plačala 116 evrov, pišejo Finance. Če pa dogovor ne bi uspel, bi šle delnice na javno prodajo, kjer bi se jih dalo kupiti skoraj za polovico manj. O vlogi KBC pri verjetni novi dokapitalizaciji NLB minister Križanič včeraj ni želel govoriti, češ da tega "ne more komentirati". Povedal je le, da predstavniki KBC pridejo danes v Ljubljano. Ekonomist Bernard Brščič ne verjame, da bi bila belgijska banka pripravljena povečati svoj delež. „Mislim, da noben razumen investitor v to banko ob takšni upravljalski strukturi ne bo vlagal denarja in da gre dejansko za zavajanje javnosti. Na koncu dneva bomo zapitek znova prisiljeni plačati davkoplačevalci.“
Brščič je prepričan, da bi morala država iz Nove ljubljanske banke v celoti izstopiti. „Absolutno bi morala država ob takšnem načinu upravljanja in mehanizmu odobravanja političnih kreditov, ki so onstran dobrih bančnih praks, izvesti privatizacijo. Preprosto je ta banka predrago orodje za politične manipulacije, ki se dogajajo zdaj že dobrih 20 let s to banko.“ Po njegovih besedah se je pokazalo, da se mora to politično kreditiranje tovarišije končati in „sicer z radikalnim rezom, torej s prodajo te finančne institucije“.
Že doslej je našo državo ta banka stala preveč. Javnofinančni primanjkljaj se je tako na račun dokapitalizacije NLB-ja precej povečal in znaša v prvem letošnjem četrtletju 879 milijonov evrov oz. 10,3 odstotka BDP. Če dokapitalizacije ne bi bilo, bi bil primanjkljaj v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem manjši za 1,3 odstotne točke.
Brščič je tudi sicer kritičen do upravljanja z državnimi naložbami. Po njegovem je zelo zgovoren podatek, da ob 8,5 milijardah državnega premoženja v različnih družbah država letno pobere le za slabih 50 milijonov evrov dividend in dobičkov, kar pomeni, da gre za „manj kot odstoten nominalen letni donos, kar je škandalozno.“ Kam gre ta denar? Po mnenju Brščiča se prelije „v zasebne žepe preko intelektualnih storitev, marketinških storitev in še česa“. Brščič tudi poudarja, da „če bi bil nominalen donos vsaj petodstoten, bi lahko računali na dobičke slabe pol milijarde evrov, kar je kar četrtina primanjkljaja“.
Prisluhnite celotnemu pogovoru z Bernardom Brščičem.
