"Pogovor o" posvečen pokojninski reformi

Slovenija | 02.06.2011, 19:39 Tanja Dominko

Kaj prinaša reforma, kje so točke, pri katerih se stališča razhajajo, in ali jih bo možno poenotiti v prihodnosti, če tokrat reforma na referendumu ne bo potrjena? Na ta in nekatera druga vprašanja so odgovarjali generalni direktor direktorata za delo in pravice iz dela Peter Pogačar, Ladislav Rožič iz ZSSS, poslanka Socialnih demokratov Majda Potrata in poslanec Slovenske demokratske stranke France Cukjati.

Pokojninsko reformo potrebujemo, s tem se strinja večina. Dilema, s katero se spopadamo v zadnjih mesecih, je, ali je taka, kot jo predlaga vlada, prava. Nekaj pomislekov smo slišali tudi v oddaji, zlasti ob dejstvu, da je dvig upokojitvene starosti skoraj neizbežen. Ladislav Rožič, ZSSS: „Če se pogovarjamo o dvigu upokojitvene starosti, se moramo pogovarjati tudi o pogojih dela. Delavci v realnem sektorju bodo težko delali v takih pogojih, kot zdaj veljajo, 43 let.“ Peter Pogačar z ministrstva za delo je ob tem dejal, da se že zdaj nekateri, ki so z delom začeli zgodaj, upokojujejo po 43. letih dela, saj se pred 58. letom ne morejo upokojiti. „Mi samo postopno dvigujemo upokojitveno starost za štiri mesece na leto.“ Na očitek, da bi starejši, če bi ostali zaposleni tako dolgo, odvzemali delovno mesto mlajši delovni sili, pa Pogačar odgovarja, da bi isti trenutek, ko bi upokojili 10 tisoč starejših, moral zaposliti 20 tisoč mladih, da bi lahko pokrili pokojnine. Pogačar meni, da se bodo morali delodajalci v prihodnosti pač prilagoditi dejstvu, da je vse več starejših na trgu delovne sile. „Za delodajalce je zdaj najbolj enostavno, če človeka lepo prevalijo na breme pokojninskega zavoda, ker to pomeni, da jim ni treba poskrbeti za prilagoditev delovnega mesta, ker človeka dve leti prej kot v drugih državah članicah unije upokojijo.“ Po njegovem bodo morali tudi delodajalci prevzeti del bremena.

Ladislav Rožič iz svobodnih sindikatov je mnenja, da že zdrava kmečka pamet pove, da pokojninska reforma ne more reševati javnih financ, hkrati pa povzročiti dviga pokojnin. „Pokojnine se ne bodo zvišale.“ Do zvišanja bo po njegovem lahko prišlo le, če bomo delali dlje. Ker pa mnogi ne bodo mogli biti zaposleni za polno pokojninsko dobo, saj bodo preveč iztrošeni in bolni, bodo morali pristati na maluse, ki lahko znašajo celo do 18 odstotkov, kar bo pokojnino znižalo.

France Cukjati, SDS, pa je med drugim poudaril, da so tisti, ki so starejši od 60 let in so še zaposleni, še enkrat več časa na bolniški kot za polovico mlajši od njih. „Tudi medicina dela opozarja, da bo dvig upokojitvene starosti povzročil za 20 odstotkov več invalidskih upokojitev." Prihrankov po njegovem mnenju niti ne more biti. „Nezaposleni delavec stane državo 530 evrov na mesec, če bi se upokojil, pa bi morda dobil manj kot 500 evrov.“

Majda Potrata, SD, pa je pojasnila, zakaj so se odločili za dvig pokojninske dobe, ki se bo štela za odmero za višino pokojnine. Tako namesto trenutno veljavnih 18 najboljših let reforma predvideva, da se bo za odmero štelo 30 let, od tega bi se odštelo tri najslabša leta. „Ker doslej so lahko tisti, ki so imeli možnost sami vplačevati prispevke za pokojninsko zavarovanje, pogosto vplačevali najnižje prispevke, hkrati pa so imeli možnost zase uveljavljati najugodnejši čas upokojitve. To za Socialne demokrate ni uresničitev predstave o pravičnosti.“

V nadaljevanju smo v oddaji govorili tudi o tem, kaj bi se zgodilo, če pokojninska reforma pade, predvsem o možnih alternativah.