Minilo je 10 let od podpisa sporazuma o delitvi Jugoslavije
Slovenija
Pred desetimi leti so predstavniki petih držav z območja nekdanje Jugoslavije na Dunaju podpisali sporazum o nasledstvu, s katerim so se države dogovorile za delitev obveznosti in premoženja nekdanje skupne države. Veljati je začel tri leta pozneje.
Sporazum so 29. junija 2001 na Dunaju podpisali zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, ZRJ-a in Makedonije: Dimitrij Rupel, Tonino Picula, Zlatko Lagumdžija, Goran Svilanović in Ilinka Mitreva. Deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije je pomenil prvi mednarodni sporazum o nasledstvu. Obenem je šlo tudi za neke vrste mirovno pogodbo, saj je bil prvi sporazum, ki ga je podpisalo vseh pet držav. Naslednice so v njem tudi dosegle dokončno soglasje, da je SFRJ razpadla. Kot zadnja ga je 2. junija 2004 ratificirala Hrvaška in takrat je tudi začel veljati.
Sporazum vsebuje več prilog, ki govorijo o razdelitvi premičnega in nepremičnega premoženja nekdanje SFRJ, konzularno-diplomatskih predstavništvih, finančnih vprašanjih, arhivih, pokojninah, zasebni lastnini in pridobljenih pravicah. Sloveniji pri različnih vprašanjih pripadajo deleži, ki segajo od 14 do 16,39 odstotka.
Ker se naslednice niso mogle dogovoriti o delitvi jamstev nekdanje federacije za stare devizne hranilne vloge, so v sporazum zapisale, da se bodo o tem vprašanju dogovorile na pogajanjih v okviru baselske Banke za mednarodne poravnave. Prvi krogi pogajanj so bili v letih 2001 in 2002. Hrvaška jih je več let zavračala, a oktobra lani pristala na njihovo nadaljevanje.
Do uresničitve sporazuma v celoti je sicer še daleč, saj je bila do zdaj uresničena le približno tretjina zadev. Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec poudarja, da je pomembno, da je bilo v celoti urejeno najbolj pereče vprašanje socialne varnosti in pokojnin, tisto, kar se najbolj nanaša na ljudi. Tudi splošno gledano nasledstvena vprašanja niso nikoli lahka, vedno gre za dolgotrajen postopek.
