ZNP: Predlagani medijski zakon hujši od madžarskega

Slovenija | 18.06.2011, 00:10

Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da predlog Zakona o medijih, ki ga je vlada na predlog ministrice za kulturo Majde Širca poslala v zakonodajni postopek državnega zbora, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato pozivajo premierja Boruta Pahorja, da ga umakne iz procedure.

„Predlagani medijski zakon je namreč še bolj sporen in avtoritaren od podobnega madžarskega medijskega zakona, ki ga je morala sosednja država zaradi pritiskov mednarodne javnosti in mnenja evropske komisije spremeniti,“ so zapisali v združenju.

Po njihovi oceni zakon zaradi številnih določil ne ustreza demokratičnim standardom, ministrica za kulturo in vlada pa očitno slovensko medijsko krajino pojmujeta kot svoj ideološki plen. „Zakon vsiljuje misel, da so mediji in novinarji nujno zlo, zato je treba pripraviti takšno zakonsko ureditev, ki bo čim večkrat na različne načine v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala. Ne nazadnje o takšnem odnosu vladajoče koalicije do medijev, novinarstva in novinarske profesionalnosti govori najobširnejše in najbolj precizno poglavje o kazenskih določbah, kar priča o veliki restriktivnosti tega predloga zakona in o zastraševanju novinarjev.“

V samem predlogu zakona je po pisanju Združenja novinarjev in publicistov najbolj sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. „V resnici gre za organ nadzora in celo cenzure, ki bi na osnovi ideološko-politične večine v tem organu praktično odločal o svobodi medijev pri nas nasploh. Med drugim naj bi ta politično imenovani organ dajal predhodna mnenja v zvezi s prodajo medijev oziroma deležev v medijskih družbah. Toda še veliko bolj sporno je njegovo vmešavanje v avtonomijo novinarskega dela in organiziranja. Popolnoma žaljivo do novinarskega dela in poklica nasploh je, da bi tak organ spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, za kar so po sedanji veljavni ureditvijo zadolžene novinarske profesionalne organizacije. Popolnoma nedopustno pa je, da naj bi ta politično izbrani organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. To je napad na svobodo tiska in novinarskega organiziranja brez primere v sodobni Evropi,“ so prepričani.

Svojo izjavo pa so sklenili z naslednjimi besedami: „Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh. Na to je opozarjal tudi v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjan Matičič, ki ni hotel dati soglasja k predlaganemu zakonu, zaradi česar ga pristojna ministrica za gospodarstvo Darja Radić ne želi imenovati za predstojnika tega urada.“