Četrto slovensko-hrvaško romanje na Ptujsko Goro
Slovenija
V baziliki ptujskogorske Matere Božje na Ptujski Gori bo v soboto, 2. julija 2011, potekalo četrto slovensko-hrvaško romanje pod geslom: Marija, naša Kraljica. Dogajanje bosta neposredno prenašala Radio Ognjišče in Hrvaški katoliški radio.
Geslo so izbrali člani organizacijskega odbora, v katerem poleg gostiteljev patrov minoritov s Ptujske Gore sodelujejo celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, dr. Janez Gril in varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak s sodelavci.
Duhovni program in maša
Uvodni duhovni program, ki se bo začel ob 9.30, bo vodil p. Janez Šamperl OFMConv. Na programu bodo poleg meditacije in molitve rožnega venca tudi pesmi p. Janeza Ferleža OFMConv in kantavtorja Antonia Tkalca iz Varaždina na Hrvaškem.
Slovesna maša se bo začela ob 11.00. Somaševanje škofov in duhovnikov bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek. Pridigal bo varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak. Bogoslužje bo potekalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Po maši bodo pete litanije Matere Božje. Po končani slovesnosti bo priložnost za prijateljsko druženje ali osebno molitev pred milostno podobo ptujskogorske Matere Božje. Na trgu pred baziliko bosta za vzdušje poskrbeli pihalni godbi.
Zgodovina in pomen slovensko-hrvaških romanj
V okviru priprav na Srednjeevropski katoliški shod (SREKS), ki je potekal od 21. do 23. maja 2004, v Mariazellu (Marijinem Celju) v Avstriji, so slovenski in hrvaški verniki sklenili, da se bodo katoličani tudi v prihodnje srečevali vsaki dve leti in sicer izmenoma enkrat na Hrvaškem in drugič v Sloveniji. Prvo hrvaško-slovensko srečanje je potekalo 30. avgusta 2003 v Mariji Bistrici na Hrvaškem, drugo pa 24. septembra 2005 na Brezjah. Tretje tovrstno srečanje je bilo 18. avgusta 2007 na Trsatu.
Udeležba slovenskih in hrvaških vernikov je bila doslej vedno velika, kar na simbolni ravni pomeni, da oba naroda v občestvo povezujejo skupna vera, molitev in ljubezen do nebeške matere Marije. Razlike ne delijo, temveč bogatijo. Naroda, ki ju povezujejo geografska in zgodovinska bližina ter krščanske korenine, tudi na tovrsten način rasteta v prizadevanjih za skupno dobro.
