Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Tanja DominkoTanja Dominko

Več krvi – več življenj

Slovenija

Po vsem svetu danes obeležujemo dan krvodajalstva, ki je namenjen izkazovanju zahvale ljudem, ki prostovoljno in brez plačila dajejo kri. S sloganom "Več krvi. Več Življenj!" pa pristojne organizacije poudarjajo nujno potrebo po tem, da bi še več ljudi povsod po svetu postalo "rešiteljev" s tem, da bi redno darovali kri.

Ustrezni nadomestki za kri žal ne obstajajo, zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja. Tudi v tretjem tisočletju ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočajo krvodajalci, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva.

"Na milijone ljudi z darovanjem krvi na tih način pomagajo bratom v težavah. Pozdravljam vse krvodajalce in vabim mlade, da sledijo njihovemu vzoru," je ob svetovnem dnevu krvodajalstva dejal papež Benedikt XVI. Posebno pozornost mladim, ki prvič darujejo kri, letos namenja tudi Rdeči križ Slovenije (RKS). Njegov cilj je namreč povečanje števila krvodajalcev za 10 odstotkov. V prvih petih mesecih je letos kri darovalo že 47.234 Slovencev, kar je za 1915 ali 4,23 odstotka več kot lani v enakem obdobju. "Zaenkrat se lahko pohvalimo, da v Sloveniji zberemo dovolj krvi in krvnih pripravkov za potrebe slovenskega zdravstva, to je 42.000 litrov. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri," je povedal generalni sekretar RKS Danijel Starman in dodal, da Slovenija vsak dan potrebuje 400 krvodajalcev.

Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik. Več informacij, kdaj in kje lahko darujete kri, ponuja Zavod RS za transfuzijsko medicino.
Krvodajalstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve enote krvi so bile pri nas odvzete in konzervirane že 4. junija leta 1945, 9. marca 1953 pa je bila v Zagorju prva množična krvodajalska akcija, kar pomeni, da je krvodajalstvo pri nas najbolj množična oblika solidarnostnega dejanja.

Svetovni dan krvodajalcev podpirajo tri glavne organizacije, ki so dejavne pri prostovoljnem in neplačanem krvodajalstvu: Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij in Mednarodno transfuzijsko združenje ter Svetovna zdravstvena organizacija. Te organizacije predstavljajo 192 držav članic, 181 društev RK in Rdečega polmeseca, 50 nacionalnih prostovoljnih krvodajalskih organizacij in vse, ki delajo na področju transfuzijske medicine po vsem svetu.

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin) Škof Andrej Saje je bolnim in ostarelim podelil zakrament bolniškega maziljenja (photo: Jože Potrpin)

    Tudi v bolezni in starosti ste koristni

    V cerkvi sv. Marije v Puščavi na Pohorju je dopoldne potekal romarski shod bolnikov, invalidov in ostarelih mariborske nadškofije. Sveto mašo, med katero so bolniki lahko verniki lahko prejeli ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica