VIDEO: Papež prvi dan obiska na Hrvaškem z mladimi in predstavniki javnega življenja

| 04.06.2011, 20:34

Papež Benedikt XVI. se je prvi dan svojega apostolskega potovanja na Hrvaškem sestal s predstavniki javnega življenja in z mladimi. Slednjim je dejal, da naj zaupajo v Gospoda, ker jih ne bo nikoli razočaral. „Jezus vas vabi, da od blizu spoznate ljubezen Boga Očeta,“ je dejal papež več kot 40.000 mladim, zbranih na Trgu bana Josipa Jelačića in pred zagrebško katedralo.

Papež Benedikt XVI. bo s Hrvati v nedeljo praznoval tudi prvi dan hrvaških katoliških družin, obisk pa ima med drugim tudi politično noto, saj je sveti oče k našim južnim sosedom prišel v času dveh pomembnih prelomnic - 20. obletnice samostojnosti in skorajšnjega vstopa države v Evropsko unijo. Na vse to je Benedikt XVI. spomnil v svojem prvem nagovoru hrvaškim državljanom.

11:00 - Prihod na letališče

Benedikta XVI. sta na zagrebškem letališču Pleso, poleg predsednika države Iva Josipovića pozdravila še predsednik Hrvaške škofovske konference Marin Srakić in zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić, prisotni pa so bili tudi drugi hrvaški škofje ter predstavniki Vatikana, med njimi državni tajnik kardinal Tarciso Bertone. Zbrane na letališču ter pred televizijskimi in radijskimi sprejemniki je nagovoril tudi sveti oče.

„V veliko veselje mi je, da sem prišel med vas kot romar, v imenu Jezusa Kristusa. Ljubljeni deželi Hrvaški izrekam prisrčen pozdrav in kot naslednik apostola Petra objemam vse njene prebivalce.“ To so bile prve papeževe besede našim južnim sosedom. Njegovo letalo je na osrednje zagrebško letališče prispelo ob 11. uri dopoldne. Med prvimi ga je pozdravila družina s petimi otroki - najmlajši je svetemu očetu v znak dobrodošlice izročil cvetje v barvah papeške in hrvaške zastave. Sledila so rokovanja s predsednikom države Ivom Josipovićem, kardinalom Josipom Bozanićem in predsednikom hrvaške škofovske konference Marinom Srakićem ter po zaigranih himnah ter pregledu in pozdravu častne straže še rokovanja z ostalimi hrvaškimi škofi in cerkvenimi dostojanstveniki.

„Hrvaška ni otok, Hrvaška živi v svetu, Hrvaška živi s svojimi sosedi. Kljub temu, da nisem veren, z vsemi verujočimi delim iste vrednote. Zato moje notranjepolitično delovanje temelji na pravni državi, zunanjepolitično pa odpuščanju in miru med narodi,“ je med besedami pozdrava izrekel predsednik Josipović.

Papež je nato v svojem nagovoru spomnil na posebno vez Hrvaške in Svetega sedeža, ki sega daleč v zgodovino. Zahvalil se je za zvestobo, ki se je ohranila kljub nekaterim težkim in bolečim preizkušnjam. „Ta zgodba zgovorno priča o ljubezni vašega naroda do evangelija in Cerkve. Od vsega začetka je vaš narod del Evrope in na svojevrsten način prispeva duhovne in moralne vrednote, ki so skozi stoletja oblikovale vsakdanje življenje, prav tako pa osebno in nacionalno identiteto njenih otrok.“

Benedikt XVI. je poudaril, da izzivi, ki jih prinaša sodobna družba, potrebujejo živo pričo za spodbujanje moralnih vrednot, ukoreninjenih v življenju in identiteti stare celine. „20 let po razglasitvi neodvisnosti in na predvečer polnopravne priključitve države Evropski uniji, je pretekla in polpretekla zgodovina vaše dežele lahko v razmislek in pomoč ostalim evropskim narodom, da ohrani in obnovi neprecenljive skupno dediščino človeških in krščanskih vrednot.“

Geslo papeževega obiska je Skupaj v Kristusu, vrhunec bo jutrišnje praznovanje narodnega dneva katoliških družin. „Naj bo ta pomemben dogodek priložnost za oživitev vrednote družinskega življenja in skupnega dobrega,“ je še povabil sveti oče. Z letališča se je odpeljal na Pantovčak, kjer je sledilo uradno srečanje s predsednikom Josipovićem. Za kratek čas se je na apostolski nunciaturi srečal tudi s premierko Jadranko Kosor.

Papež na letalu odgovarjal na vprašanja novinarjev

Papež je na letalu, kot običajno na mednarodnih potovanjih, odgovarjal na vprašanja novinarjev. Glede vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo je poudaril, da gre za evropski narod, ki je živel evropsko zgodovino, zato je logično, pravično in potrebno, da vstopi v Unijo.

Po papeževih besedah bi morali biti Hrvati veseli vstopa v EU. Razume pa določeno mero skepticizma, ko nek narod, ki ni tako številčen, vstopa v že oblikovano Evropo. „Lahko razumem, da se ljudje bojijo centralizirane birokracije, racionalistične kulture, ki ni dovzetna za bogastvo zgodovinske različnosti. Mislim, da vstop Hrvaške v EU lahko prispeva k enotnosti v različnosti,“ je dejal papež. Evropska identiteta je identiteta, ki črpa svoje bogastvo v različnosti kultur, ki se združujejo v krščanski veri in vrednotah. Vstop Hrvaške tako lahko po papeževih besedah okrepi bogastvo naših kultur. V tem smislu Benedikt XVI. spodbuja Hrvate: postopek vstopa v EU je vzajemni postopek dajanja in prejemanja.

Sveti oče je spregovoril tudi o bl. Alojziju Stepincu. Označil ga je za velikega pastirja in kristjana, ki je živel v času dveh različnih diktatur, obeh uperjenih proti človeku, in je premagal obe. Najprej ustaško, ki je želela izpolniti sen o avtonomiji in neodvisnosti, vendar pa je bila ta avtonomija laž, ki jo je Hitler izkoristil za svoje cilje. Kardinal Stepinac je to dobro razumel in branil Srbe, Jude in Rome pred takšnim režimom in pri tem veliko pretrpel. V komunizmu pa se je bojeval za vero, prisotnost Boga v svetu. Tako se je bojeval proti dvema različnima in nasprotujočima si režimoma in prav ta njegova odločitev, da se bori proti duhu časa za resnični pristni humanizem, ki izhaja iz krščanske vere, je lahko velik vzor ne samo za Hrvate, ampak vse nas, je še dejal papež.

12:15 in 13:50 - Srečanje s hrvaškim predsednikom in predsednico vlade

Po uvodni slovesnosti na letališču je sledil obisk predsedniške palače v Zagrebu in srečanje s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. Na apostolski nunciaturi v Zagrebu pa se je papež sestal s premierko Jadranko Kosor. Z Josipovićem naj bi se pogovarjala o družini in izobraževanju, s Kosorejvo pa naj bi spregovorila tudi o hrvaškem približevanju EU. Papež si je s predsednikom in premierko izmenjal tudi darila.

Jadranka Kosor je papežu podarila križ in evangelarij. Križ z imenom Začetek je delo akademskega kiparja profesorja Damira Mataušića. Križ, velik 268 milimetrov in širok 230 milimetrov, je iz poliranega srebra in pozlačen. Osnovno vodilo pri izdelavi je avtorju bilo mučenje, križanje in vstajenje. Prav zato na križu ni telesa ampak je upodobljena svetloba, ki je zamenjala telo in na ta način je avtor želel prikazati vstajenje. Drugo darilo Kosorjeve papežu Benediktu XVI. pa je bila replika evangelarija iz 11. stoletja. Rokopis je sestavljen iz Lukovega in Janezovega evangelija. Ta, zelo redek in dragocen rokopis naj bi izhajal iz leta 1094. Original rokopisa, ki je v latinskem jeziku se hrani v Metropolitanski knjižnici.

Seveda pa papež, ki je ljubitelj glasbe ni ostal brez glasbila. Tako mu je hrvaški predsednik Ivo Josipović podaril repliko glavne piščali "Principal C" iz najstarejših orgel v severnem delu Hrvaške, zgrajenih leta 1649 za cerkev v Lepoglavi.

18:15 - Papež s predstavniki javnega življenja

Papež Benedikt XVI se je v Narodnem gledališču sestal z vsemi višjimi predstavniki hrvaškega javnega življenja, z diplomati in verskimi voditelji. V svojem nagovoru je poudaril pomen vesti ter jo povezal z obstojem družbe in Evrope na sploh. Pri oblikovanju vesti nosi Cerkev dragocen prispevek za izgradnjo občega dobrega, je dejal.

Po nagovoru visokim hrvaškim predstavnikom, se je sveti oče odpeljal k mladim, ki so ga čakali na osrednjem zagrebškem trgu.

Svetega očeta sta v zagrebškem narodnem gledališču sprejela zadarski nadškof Zelimir Puljić in predavatelj na zagrebški medicinski fakulteti Niko Zurak, tudi član Papeške akademije za življenje.

Na srečanju s približno 700 predstavniki civilne družbe in verskimi voditelji je papež najprej dejal, da so različna področja, na katerih delujejo, dokaz obstoja univerzalnosti. Podobno je v krščanstvu in katoliški Cerkvi, kjer sobivajo različne religije in kulture. Spregovoril je o vprašanju vesti, ki jo je neposredno povezal z obstojem Evrope:

„Če se vest, v skladu s prevladujočo sodobno miselnostjo, omeji v subjektivni okvir, v katerega se postavlja religijo in moralo, potem za krizo Zahoda ni zdravila in je Evropa obsojena na nazadovanje. Če pa se vest ponovno odkrije kot kraj poslušanja resnice in dobrega, kraj odgovornosti pred Bogom in brati, kar je proti vsaki diktaturi, potem je upanje na prihodnost,“ je pred predstavniki političnega, akademskega, kulturnega in gospodarskega sveta ter diplomatskega zbora govoril papež. Nadaljeval je, da je treba priznati in razvijati velike pridobitve moderne dobe, kot so priznanje in jamstvo svobode vesti, človekovih pravic, svobode znanosti in s tem svobodne družbe, vendar pa je pri tem treba ohraniti odprtost razuma in svobode do njihovega nadnaravnega temelja, da bi se tako izognili temu, da te iste pridobitve izbrišejo same sebe.

„Kakovost družbenega in državljanskega življenja, demokracije sta v dobri meri odvisni od te 'kritične' točke oziroma vesti, od tega, kako se jo razume in koliko se vlaga v njeno oblikovanje.“

Benedikt XVI. je zatrdil, da daje Cerkev družbi dragocen prispevek, in sicer z oblikovanjem vesti, ki je ključnega pomena za izgradnjo kulture in občega dobrega: „Ta prispevek se začne oblikovati v družini, utrjuje pa se v župniji, kjer se otroci in mladi učijo poglabljati Sveto pismo, ki je veliki kodeks evropske kulture. Hkrati se učijo o smislu skupnosti, ki je utemeljena na daru in ne na gospodarskem interesu ali na ideologiji, na ljubezni, ki je glavna gonilna sila resničnega razvoja vsake osebe in celotnega človeštva.“

Dodal je, da se logika zastonjskosti, ki se je posameznik nauči v otroštvu in mladosti, nato pa živi v svojem okolju, v medsebojnih odnosih in umetnosti, v prostovoljnem služenju revnim in trpečim. In ko je enkrat osvojena, se jo lahko prenese tudi v kompleksna politična in ekonomska področja, je poudaril papež.

 Benedikt XV. je med drugim spregovoril tudi o hrvaškem jezuitu Ruđeru Josipu Boškoviću, ki se je pred 300 leti rodil v Dubrovniku. Kot je dejal papež, Bošković zelo dobro uteleša vez med vero in znanostjo, ki se vzajemno spodbujata k odprtemu in raznolikemu raziskovanju, zmožnemu sinteze. „V Boškoviću imamo analizo, imamo proučevanje mnogovrstnih znanstvenih vej in imamo tudi strast za edinost. To pa je značilno za katoliško kulturo,“ je zatrdil papež.

Pri tem je podprl ustanovitev katoliške univerze na Hrvaškem in izrazil željo, da bi to prispevalo k edinosti med različnimi deli sodobne kulture, vrednotami in narodno identiteto, ter prav tako nadaljevalo bogat doprinos, ki ga Cerkev daje hrvaškemu narodu.

 Mnogi so papeža pričakali tudi ob poti do narodnega gledališča. Tako je ena od romark izrazila željo in upanje, da bo papežev obisk Hrvatom prinesel veliko dobrega tudi v povezavi z vstopom Hrvaške v EU. „To je pomemben dogodek tako za Hrvaško kot sosednje države, saj nas je obiskal velik državnik. Veseli smo, da je prišel na Hrvaško. Verjamem, da je obisk povezan tudi z vstopom Hrvaške v EU in pomembno je, da bodo pogovori tudi o tem ter da bo to pomagalo Hrvaški, da čim prej vstopi v Evropsko unijo.“

Sveti oče se je iz gledališča preselil na osrednji zagrebški trg, kjer je bilo molitveno bdenje mladih. „Zelo lepo, da sem lahko preživela trenutke s temi mladimi, ki so prišli zaradi papeža. Občutki so nepopisni. Res lepo. Vera mi veliko pomeni v življenju in tudi On, kot največji predstavnik naše vere. Njegova popolna predanost mi veliko pomeni, verjamem v to in to me vabi, da grem k njemu in mu služim,“ je povedala ena od prostovoljk, ki so skrbele za redarstvo.  „Videl sem, da je lepo, da se je zbralo veliko ljudi, da je fenomenalno in ne držijo trditve tistih, ki govorijo, da je obisk predrag, to je čudovita manifestacija. Papež je najpomembnejših človek moje Cerkev in to kar on pove bi morali slišati in živeti,“ pa je dejal eden izmed mladih fantov, ki smo ga ustavili ob bdenju.

19:30 - Molitveno bdenje z mladimi

„Papež, radi te imamo,“ je odmevalo na osrednjem zagrebškem trgu. Benedikt XVI. se je tam srečal z mladimi, ki so se zbrali na molitvenem bdenju. Sveti oče jih je v nagovoru povabil, naj sprejmejo Jezusovo prijateljstvo in mu zaupajo.

Papeža je na trgu bana Josipa Jelačića pričakalo 40.000 mladih, mnogi so se zbrali tudi pred bližnjo katedralo, kjer so bili postavljeni veliki zasloni. Vztrajali so kljub dežju, ki je pozno popoldne zajel hrvaško prestolnico. Nevihta ni trajala dolgo in ko so se oblaki razkadili, je središče Zagreba preplavila pesem. Mladi so se nestrpno ozirali naokoli. Ko so zagledali papamobil, je završalo.

Sveti oče in njegovo spremstvo sta se popeljala med množico, ki je navdušena vzklikala: „Papež, radi te imamo!“

Benedikta XVI. je pozdravil predsednik hrvaške škofovske konference Marin Srakić, nato sta vsak o svoji izkušnji srečanja z Jezusom spregovorila mlada fant in dekle.

„Vaša mladost je čas, ki ga Gospod podarja, da bi lahko odkrili smisel bivanja. To je čas širokih obzorij, močno doživetih občutkov, a obenem tudi strahov pred zahtevnimi in dolgotrajnimi odločitvami, pred težavami pri študiju in delu, pred vprašanji o skrivnostih bolečine in trpljenja. Še več. To prečudovito obdobje vašega življenja nosi v sebi tudi globoko hrepenenje.“ S temi besedami je sveti oče mladim sporočil, da jih razume. Obenem jim je ponudil rešitev - Jezusovo prijateljstvo. Kot je dodal, je On tisti, ki jih išče, še preden sami začnejo iskati Njega.

„Pustite, da vas prime za roko. Pustite, da bo vaš prijatelj in sopotnik. Zaupajte Mu, nikoli vas ne bo razočaral.“ Papež je prepričan, da le Jezus pomaga razumeti, da se sreča uresniči le v občestvu z njim, saj smo bili ustvarjeni in odrešeni iz ljubezni.

"Dragi mladi, ukoreninjeni v Kristusu boste lahko v polnosti živeli to, kar ste,“ je poudaril Benedikt XVI. in mlade obenem opozoril, naj se ne pustijo zmesti vabljivim obljubam o lahkem uspehu. So razumeli njegovo sporočilo?

"Dal nam je sporočilo ljubezni, druženja, skupnosti, v vsakem primeru vse pozitivno.“

„Ponosen sem, da sem član katoliške Cerkve, da je papež prišel k nam na Hrvaško ter da Vatikan in Sveti sedež podpirata tudi nas mlade.“

„To je nepopisna izkušnja.“

„Papež je za nas kot stena, ki nas varuje. Izpopolnjuje nas in nas usmerja na pravo pot.“

„Bilo je prekrasno. Opogumlja nas, da gremo jutri spet novim zmagam naproti.“

To je le nekaj vtisov. Zaupali so nam jih razigrani mladi, ki so med čaščenjem Najsvetejšega pokazali, da so lahko tudi resni in zbrani. Mnogi so med molitvijo pokleknili, za nekaj trenutkov se je trg ovil v zgovorno tišino. Le potrdilo se je, kar je sveti oče poudaril v začetku nagovora, da se je kraj, kjer običajno prevladujeta hrup in hitenje, za en večer spremenil v svetišče.

Mladi imajo po besedah Benedikta XVI. poseben zgled tudi v Mariji. Na prizorišču bdenja je imela posebno mesto podoba Matere Božje Kamnitih vrat. Njej je papež zaupal mlade, da bi v Njem našli poln pomen svojega obstoja.

Na Trgu bana Josipa Jelačića, kjer je bilo zvečer molitveno bdenje je župan mesta Zagreb Milan Bandić papežu podaril repliko mestnega grba. Prav tako je na simboličen način Bandić papežu predal ključe mesta z besedami: „Sveti oče, v čast mi je, da vam lahko podarim ključe našega mesta skupaj z našim srcem.“

Med večernim molitvenim bdenjem je imela osrednje mesto podoba 'Matere Božje Kamnitih vrat', ki je tudi zavetnica mesta Zagreb. Na prizorišče so je prinesli v procesiji, na odru pa bo ostala tudi vso noč, saj se bo molitev nadaljevala še po papeževem odhodu. Okoli nje so se v času priprav na papežev obisk mladi zbirali k molitvi po župnijah in na romanjih. Gre za sliko, ki se sicer nahaja v kapelici ob cesti blizu Kamnitih vrat, ki so se ohranila kot edina izmed štirih starodavnih prehodov v območje znotraj mestnega obzidja. In podobo Matere Božje Kamnitih vrat bo zagrebški kardinal Josip Bozanić v imenu Nadškofije Zagreb podaril tudi svetemu očetu.

Ozadje obiska

Sveti oče bo na osrednje zagrebško letališče prispel jutri ob 11. uri in tam najprej nagovoril hrvaške državljane. Sledili bosta srečanji s predsednikom države Ivom Josipovićem na Pantovčaku in premierko Jadranko Kosor na apostolski nunciaturi. „Papežev obisk razumem kot obisk dobrega prijatelja Hrvaške in hrvaškega naroda,“ je pred tem poudarila Kosorjeva.

Pozno popoldne - ob 18. uri in 15 minut - se bo Benedikt XVI. v hrvaškem narodnem gledališču srečal s predstavniki civilne družbe, političnega, akademskega, kulturnega in podjetniškega sveta, diplomatskim zborom in verskimi voditelji. Da papež prihaja v času dveh pomembnih prelomnic za Hrvaško, je nedavno spomnil zunanji minister Gordan Jandroković, ki je tudi predsednik odbora za pripravo papeževega obiska. „Obisk je pomemben v luči 20. obletnice neodvisnosti, pred nami je prav tako sklep pogajanj Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. Obisk v političnem smislu poleg tega kaže tudi na jasno podporo Svetega sedeža in svetega očeta sklepu pogajanj in vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Izjemno smo hvaležni za to podporo, ki nas bo spodbudila, da pogovore privedemo do konca in tako kot polnopravna članica dejavno sodelujemo v delovanju Evropske unije in v življenju te poudarimo tudi vrednote, ki so globoko ukoreninjene v hrvaškem narodu,“ je dejal.

Večer bo papež preživel z mladimi na osrednjem zagrebškem trgu. Tam bo namreč molitveno bdenje pred dnevom hrvaških katoliških družin. „Zanimivo je, da so prvi zanimanje za srečanje s papežem izkazali prav mladi, ki se bodo z njim srečali na Trgu bana Josipa Jelačič, ki je že povsem poln, mladi bodo prav tako na trgu pred zagrebško katedralo, vse bo povezano z video prenosom. Papež ne bo prišel samo na trg bana Jealičića, ampak tudi na trg pred katedralo; tako ga bodo lahko vsi videli in mu bodo precej blizu. Veliko ljudi je zanimalo, ali lahko na bdenje papeža z mladimi pridejo tudi drugi, odločili smo se, da lahko, in zato pripravili še dodatno prizorišče pred katedralo, nanj bo mogoče priti brez vstopnice,“ je povedal zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić.

Vrhunec praznovanja dneva hrvaških katoliških družin bo jutrišnja sveta maša na zagrebškem hipodromu, začela se bo ob 10. uri. Daroval jo bo Benedikt XVI. in med njo prejel tudi posebno darilo. „To je sveča s križem in logotipom srečanja. Gre za skupni dar vseh hrvaških katoliških družin. Replika sveče bo prižgana tudi na srečanju. Sveča bo ostala kot trajni simbol in bo prisotna na vseh prihodnjih srečanjih hrvaških katoliških družin,“ je za naš radio povedal tiskovni predstavnik Hrvaške škofovske konference Zvonimir Ancić.

Sveti oče se obiska zelo veseli, kar je poudaril tudi med zadnjo splošno avdienco v Vatikanu. „V radostnem pričakovanju obiska, vas vse pozivam, da molite, da bo moj pastirski obisk tej državi prinesel obilne duhovne sadove in da bodo krščanske družine sol zemlje in luč sveta.“

Pri nedeljski sveti maši bodo tudi Slovenci. Udeležbo so napovedali ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, celjski škof Stanislav Lipovšek, novomeški škof Andrej Glavan in koprski pomožni škof Jurij Bizjak. V Zagreb bo poromalo tudi več duhovnikov in vernikov iz naše države. „Papež bo v nedeljo po sveti maši in po redni opoldanski molitvi na hipodromu pozdravil vernike tudi na slovenskem, italijanskem, nemškem, madžarskem, srbskem in albanskem jeziku,“ je povedal kardinal Bozanić, ki se bo s svetim očetom srečal še enkrat - tik pred njegovim večernim odhodom v Vatikan.

Benedikt XVI. bo jutri popoldne ob 17. uri skupaj s škofi, duhovniki, redovniki, redovnicami in semeniščniki molil večernice v zagrebški katedrali Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana. Ustavil se bo tudi v tihi molitvi na grobu blaženega Alojzija Stepinca.

Varnostni ukrepi ob obisku so zelo strogi, posebej ob ulicah, po katerih se bo papež zapeljal v papamobilu. Čeprav so nevladne organizacije omenjale, da bo Hrvaška za papežev obisk porabila okoli 5,7 milijona evrov, sta država in cerkev potrdili, da bodo stroški, ki si jih bosta razdelili, znašali približno dva milijona evrov.

Za spremljanje dogodka je akreditiranih približno 1200 novinarjev. Tam bo tudi ekipa radia Ognjišče, ki bo z javljanji in prispevki skušala prenesti vzdušje iz Hrvaške.