Papež kmalu na Hrvaško
Ob papeževem obisku tudi o približevanju Hrvaške EU
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. bo v soboto z dvodnevnim obiskom na Hrvaškem začel letos svoje prvo, sicer pa 19. mednarodno potovanje. Razlog za papežev obisk je narodni katoliški dan družine, ki ga bodo v nedeljo, 5. junija, obeležili v Zagrebu. Papež bo nagovoril tudi politike, znanstvenike, diplomate in verske voditelje in se srečal z mladimi.
Čeprav je Hrvaška od Italije oddaljena le nekaj korakov, papežev obisk v tej katoliški deželi na Balkanu gotov ne bo sprehod. Papež prihaja na Hrvaško v času dveh pomembnih prelomnic: sklepa pogajanj za vstop v EU in tudi ob 20. obletnici samostojnosti.
„Hvaležni smo, da se odnosi od takrat razvijajo v duhu prijateljstva, sodelovanja in razumevanja. Obisk je pomemben tudi v luči 20. obletnice neodvisnosti, pred nami pa je prav tako sklep pogajanj Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. Obisk v političnem smislu poleg tega kaže tudi na jasno podporo Svetega sedeža in svetega očeta sklepu pogajanj in vstopu Hrvaške v EU. Izjemno smo hvaležni za to podporo, ki nas bo spodbudila, da pogovore privedemo h koncu in tako kot polnopravna članica aktivno sodelujemo v delovanju Evropske unije in da v življenju te poudarimo tudi vrednote, ki so globoko ukoreninjene v hrvaškem narodu,“ je povedal podpredsednik hrvaške vlade Gordan Jandroković, ki je tudi predsednik državnega odbora za pripravo papeževega potovanja.
Pridružitev Hrvaške Evropski uniji – ki bi jo rada dosegla v prvi polovici leta 2013 – bo gotov tudi predmet pogovorov papeža z vrhom hrvaške države. Sveti sedež je kot ena prvih držav priznal samostojnost Hrvaške in je danes poleg Nemčije in Avstrije zanesljiv zagovornik pristopa Hrvaške v unijo. Drugačnega mnenja so v Franciji, za katero je osrednji kriterij pogajanj o pridružitvi boljše sodelovanja te balkanske države z mednarodnimi kazenskimi sodišči, zlasti pri obdelavi lastne vojne zgodovine. Tako zdaj na Hrvaškem buri duhove obsodba oficirjev Anteja Gotovine in Mladena Markača pred sodiščem za vojne zločine v Haagu. Moža, ki ju v lastni domovini častijo kot vojna junaka, sta bila zaradi kršenja proti človečnosti v zvezi z vnovičnim zavzetjem Krajine leta 1995 obsojena na dolgo zaporno kazen. Ali bodo morebitni papeževi pozivi za sporazumevanje in spravo na hrvaških nacionalističnih tleh pognali cvetje, je še popolnoma odprto.
Ne nazadnje tudi zato, ker je ob tem vprašanju razcepljena tudi katoliška cerkev; kritika nad haaško razsodbo je prišla tudi od hrvaške škofovske konference, medtem ko so drugi deli Cerkve na Hrvaškem zagovarjali sodelovanje s Haagom. Nadaljnji kamen spotike na poti Hrvaške v Evropsko unijo je korupcijski škandal okrog nekdanjega premierja in krščanskega demokrata Iva Sanaderja, ki naj bi z zlorabo službenega položaja in dvomljivimi denarnimi posli olajšal državni proračun za šest milijonov evrov. Preizkusni kamen za prihodnost države, za katero se je pred osmimi leti zdelo, da se bo končno odprla, so tudi za jesen predvidene volitve skupaj z referendumom za vstop v Evropsko unijo. Hrvaški ne kaže najbolje, saj je za vstop le slabih 30 odstotkov vprašanih, prav tako pa vlada velika apatija do politike med mladimi. Medtem, ko je leta 2003 na enem svojih zadnjih potovanjih zunaj Italije to državo obiskal papež Janez Pavel II., se je predrla politična osamitev Hrvaške, vrata na Zahod so se odprla na stežaj in to je spodbudilo tudi gospodarstvo. Takrat se je blaženi Janez Pavel sprehajal po hrvaški pomladi, papež Benedikt XVI. pa se bo moral soočiti z veliko resnejšim stanjem.
